<!doctype linuxdoc system>
<article>
<title>Dostop do Linuxa
<author>Michael De La Rue, &lt;<htmlurl url="mailto:access-howto@ed.ac.uk"
name="access-howto@ed.ac.uk">&gt;
<date>v2.11, 28. marec 1997
<abstract>
To je slovenski prevod spisa <em>Linux Access HOWTO</em>, ki
pokriva uporabo prilagoditvene tehnologije z Linuxom.
Posebej se ukvarja z uporabo prilagoditvene tehnologije
za dostop do Linuxa tistim, ki ga sicer ne bi mogli uporabljati.
Pokriva tudi področja, kjer se lahko uporablja Linux z bolj
splošnimi rešitvami prilagojene tehnologije.
</abstract>

<toc>

<sect>Uvod
<p>
Ta spis želi služiti kot uvod v tehnologije, ki omogočajo
uporabo Linuxa ljudem, ki bi sicer zaradi določenih nezmožnosti
imeli težave z njegovo uporabo.  Z drugimi besedami, ciljne
skupine teh tehnologij so slepe, slabovidne, gluhe in fizično
prizadete osebe.  Ob odkritju nove tehnologije ali novih
podatkov, bodo ti dodani.

<p>
Tukajšnji podatki niso le za te ljudi (čeprav je to njihov
poglavitni cilj), pač pa tudi zato, da omogočijo razvijalcem
Linuxa, da se zavejo problemov, ki so vpleteni v te zadeve.
Trenutno je bržkone največji problem, da se zelo malo razvijalcev
Linuxa zaveda problemov in različnih preprostih poti za olajšanje
življenja implementatorjem teh sistemov.  To se je vendarle
znatno spremenilo od prve izdaje tega spisa, in vsaj v majhni
meri zaradi tega spisa, a tudi v veliki meri zaradi dela
nekaterih predanih razvijalcev, veliko od njih jih je omenjenih
v razdelku <ref id="acknowl" name=",,Priznanja``">.

<p>
Prosim, pošljite vse pripombe ali dodatne informacije ali
ponudbe za pomoč na &lt;<htmlurl url="mailto:access-howto@ed.ac.uk"
name="access-howto@ed.ac.uk">&gt;.  V prihodnosti bo morda
ta naslov postal elektronski spisek, ali bo avtomatsko izročen
prihodnjemu vzdrževalcu tega spisa HOWTO, zato ga, prosim,
ne uporabljajte za osebno pošto.

Nimam časa spremljati razvoj na vseh področjih.  Verjetno tudi
ne bom prebral pošte, dokler ne bom imel časa osvežiti ta spis.
Vseeno vašo pošto sprejemam s hvaležnostjo.  Če boste pošto
poslali na blind-list ali access-list, jo <em/bom/ slej ko prej
prebral in vstavil uporabne podatke v spis.  Sicer, prosim,
pošljite izvod česarkoli zanimivega na zgornji e-poštni naslov.

<p>
Običajno pošto lahko pošljete na naslov:

<tscreen><verb>
Linux Access HOWTO
23 Kingsborough Gardens
Glasgow G12 9NH
Scotland
U.K.
</verb></tscreen>

Počasi bo po svetu pripotovala do mene.  E-pošta bo hitrejša
za nekaj tednov.

<p>Z mano osebno lahko stopite v stik na naslovu
&lt;<htmlurl url="mailto:miked@ed.ac.uk"  name="miked@ed.ac.uk">&gt;.
Ker uporabljam filtriranje pošte za vso pošto, ki jo dobim, prosim,
uporabite drugi naslov, razen za osebno pošto.  Tako boste najverjetneje
dosegli ustrezen odziv.

<sect1>Politika razširjanja
<p>
Spis ACCESS-HOWTO je pravno zaščitil &copy; 1996 Michael De La Rue.
<p>
Spis ACCESS-HOWTO lahko razširjate, po vaši izbiri, pod pogoji
licence <em>GNU Public License</em> različice 2 ali poznejše,
ali po standardnih pogojih Linuxovega dokumentacijskega projekta.
Ti licenci bi morali biti dostopni s tam, kjer ste dobili ta
dokument.  Ker pogoji LDP ne dopuščajo sprememb (razen prevodov),
se za spremenjene različice predpostavlja razširjanje pod GPL.
<p>
8. oktobra 1998 je Roman Maurer &lt;<htmlurl name="roman.maurer@fmf.uni-lj.si"
url="mailto:roman.maurer@fmf.uni-lj.si">&gt; ta spis prevedel
v slovenščino.  Za slovenski prevod veljajo enaki pogoji
razširjanja, kot za original.

<sect>Primerjava Linuxa z drugimi operacijskimi sistemi
<p>
<sect1>Splošna primerjava
<p>
Najboljše mesto, da poizveste o tem, je v spisih, kot so
<htmlurl name=",,Linux Info Sheet``"
 url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/INFO-SHEET-sl.html">,
,,Linux Meta FAQ``
in <htmlurl name=",,Linux FAQ``"
 url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Linux-FAQ-sl.html">
(glejte podrazdelek <ref
id="linux-docs" name=",,Dokumentacija za Linux``">).
Glavni razlogi, zaradi katerih bi oseba s prizadetim vidom
uporabljala Linux, vključujejo njegovo vgrajeno omreženost,
ki daje poln dostop do Interneta.  V splošnem uporabnike
privlači vključeno popolno razvojno okolje.  Za razliko od
drugih sodobnih okolij z grafičnim uporabniškim vmesnikom (GUI),
je grafični vmesnik za Linux (X Windows) jasno ločen od
spodaj tekočega okolja, in obstaja popoln nabor sodobnih
programov, kot so spletni brskalniki in programje za faksiranje,
ki delujejo neposredno v ne-grafičnem okolju.  To omogoča
alternativne poti dostopa do funkcionalnosti sistema; Emacspeak
je dober primer.

Za druge uporabnike je primerjava verjetno manj ugodna in manj
jasna.  Ljudje z zelo specifičnimi in kompleksnimi potrebami bodo
ugotovili, da vključen popoln razvojni sistem omogoča primerno
prirejene rešitve.  Vendar večina programja, ki obstaja na
drugih sistemih, šele začenja postajati dostopna.  Razvoj pa
le poteka skoraj v vseh smereh.

<sect1>Dostopnost prilagoditvene tehnologije
<p>
Skoraj ničesar ni komercialno dostopnega, kar bi bilo <em/specifično/
Linuxu.  Obstaja omembe vredna količina prostega programja, ki
bo v pomoč pri prilagoditvi, na primer, prosti sintetizator govora
in nekatero prosto programje za kontrolo zvokov.  Obstaja tudi
veliko število prostih paketov, ki poskrbijo za dobro podporo
za določene terminale za Brailleovo pisavo, na primer.

<sect1>Inherentna uporabnost
<p>
Linux ima veliko prednost pred Windows, ker je večina njegovega
programja usmerjena na ukazno vrstico.  Zdaj se to spreminja
in skoraj vse je dostopno z grafičnim vmesnikom.  Vendar,
ker je to v osnovi operacijski sistem za programerje, se
programi za ukazno vrstico še pišejo in pokrivajo skoraj vsa
nova zanimiva področja.  Za fizično prizadete to pomeni, da
je lahko zgraditi posebne programe, ki ustrezajo njihovim
potrebam.  Za osebe s prizadetim vidom, naj bi to naredilo
uporabo sintetizatorja zvoka ali Brailleov terminal lahek
in uporaben v bližnji prihodnosti.
<p>
Sistem več navideznih konzol omogoča slepi osebi delo
z večopravilnim operacijskim sistemom neposredno prek
Brailleove pisave.
<p>
Okenski sistem, ki ga uporablja Linux (X11) pride z veliko
programskimi orodji, in bi moral biti prilagodljiv.  Vendar
so bili v praksi dostopni prilagoditveni programi do zdaj
bolj primitivni kot tisti za Macintosh ali Windows.  So pa
popolnoma zastonj (za razliko od stotine angleških funtov)
in kvaliteta se vsekakor izboljšuje.
<p>
V principu bi moralo biti mogoče sestaviti popoln, uporaben
sistem Linux za nevidečo osebo za približno &dollar;500 (poceni PC +
zvočna kartica).  To se primerja z več tisoč dolarji za druge
operacijske sisteme (programje za branje zaslona / strojna
oprema za sintezo govora).  To moram še videti.  Dvomim, da
bi to delovalo v praksi, saj programski sintetizatorji zvoka,
dostopni za Linux, še niso dovolj dobri.  Za fizično prizadeto
osebo, je omejitev še vedno strošek strojne opreme za vnos.

<sect>Osebe s prizadetim vidom
<p>
Tukaj bom uporabil dve splošni kategoriji.  Ljudje, ki so
slabovidni in potrebujejo pomoč pri videnju / razvozlavanju /
sledenju besedila, in tisti, ki ne morejo videti kakršnegakoli
vidnega vmesnika.

<sect1>Gledanje zaslona s slabim vidom
<p>
Tukaj je več različnih problemov.  Pogosto lahko pomaga povečava,
a to še ni vsa zgodba.  Včasih ljudje ne morejo slediti gibanju,
včasih ljudje ne najdejo kazalca, če se ne premika.  To kliče
po vrsti tehnik, večina od njih se je komaj dodala sistemu X.

<sect2>SVGATextMode
<p>
Ta program je uporaben za izboljšavo vidnosti običajnega tekstovnega
zaslona, ki ga ponuja Linux.  Običajni zaslon v Linuxu lahko prikaže
80 znakov v vsaki od 25 vrst.  To se lahko spremeni (in kvaliteta
teh znakov izboljša) z uporabo programa <tt/SVGATextMode/.  Ta program
omogoča poln dostop do možnih načinov grafične kartice SVGA.  Na primer,
besedilo lahko postane večje, tako da se na zaslonu prikaže le
50 krat 15 znakov.  Ni preprostega načina za povečavo delčkov
zaslona, a lahko ga po potrebi povečate.

<sect2>X Window System 
<p>
Za ljudi, ki lahko vidijo zaslon, obstaja veliko načinov izboljšanja
vidnosti X.  Žal se ti načini še ne združujejo v koherentni nabor,
a pravilno nastavljeni lahko rešijo mnoge težave.

<sect3>Različna ločljivost zaslona
<p>
Strežnik X lahko nastavite z veliko različnimi ločljivostmi.
Pritisk ene same tipke lahko potem spremeni ločljivost in omogoči
vidljivost težko vidnega besedila.

V datoteki <tt>/etc/XF86Config</tt> imate vnos v razdelku <tt/Screen/
z vrstico, ki se začne z ,,<tt/Modes/``.  Če je, na primer, to
nastavljeno na
<tscreen><verb>
Modes       "1280x1024" "1024x768" "800x600" "640x480" "320x240"
</verb></tscreen>
z vsakim pravilno nastavljenim načinom (kar potrebuje razumno
dober monitor za način najvišje ločljivosti), boste lahko
štirikrat povečali zaslon in med različnimi ločljivostmi
preklapljali z uporabo
<tt/Ctrl+Alt+numerični-Plus/ in <tt/Ctrl+Alt+numerični-Minus/.

S premikom miške po zaslonu se boste lahko pomikali po različnih
delih zaslona.  Za več podrobnosti o nastavitvi tega, poglejte
dokumentacijo, ki pride poleg strežnika <bf/XFree86/.

<sect3>Povečava zaslona<label id="screen-mag">
<p>
Obstaja več znanih programov za povečavo zaslona, npr.
<tt/xmag/, ki poveča del zaslona toliko, kolikor je potrebno,
a je zelo preprost.  Še en je <tt/xzoom/.  Prej sem rekel,
da bi moralo biti nekaj boljšega kot <tt/xmag/, no, saj tudi je.
Glejte razdelek <ref id="xzoom" name=",,xzoom``">.

Še en dostopen program je <tt/puff/.  Ta je posebej usmerjen
na slabovidne osebe.  Poskrbi za stvari, kot je škatla okoli
kazalca, da ga lažje najdete.  Druge zanimive lastnosti
programa <tt/puff/ so, da, pravilno nastavljen, omogoča
izbiro in povečavo delov zaslona med tem, ko se spreminjajo.
Vendar izgleda, da ni interakcije med <tt/xpuff/-om in
okenskim upravljalnikom, zaradi česar ga bo morda težko
uporabljati.  Ko sem ga uporabljal z mojo nastavitvijo <tt/fvwm/,
se sploh ni odzival na pritiske tipk.  Uporaba s <tt/twm/
je izboljšala ta položaj.

Zadnji program, ki sem ga videl delovati je <tt/dynamag/.  Ta
ima spet posebne prednosti, ko so možnosti izbire in opazovanja
določenega področja na zaslonu, osveževanje povečanega dela
zaslona v rednih intervalih med nekaj desetinkami sekunde do
dvajsetih sekund.  Pripomoček <tt/dynamag/ je del distribucije
UnWindows.  Glejte razdelek <ref id="unwindows" name=",,UnWindows``">
za več podrobnosti.

<sect3>Sprememba zaslonske pisave
<p>
Zaslonske pisave vsega pravilno napisanega programja za X morajo
biti spremenljive.  Preprosto si lahko izberete dovolj veliko
pisavo, da jo lahko berete.  To se v splošnem naredi z dodatkom
vrstice v datoteko <tt/.Xdefaults/, ki bi morala biti v vašem
domačem imeniku.  S pravo vrstico lahko spremenite pisave
vaših programov, na primer
<tscreen><verb>
Emacs.font: -sony-fixed-medium-r-normal--16-150-75-75-c-80-iso8859-*
</verb></tscreen>
S programom <tt/xfontsel/ lahko vidite pisave, dostopne pod sistemom X.

Mora obstajati tudi način spremembe stvari na bolj osnovni ravni,
tako, da se vse prikaže s povečano pisavo.  To lahko storite
s preimenovanjem datotek s pisavami, in ukazom programom za
generiranje pisav, naj uporabijo večjo stopnjo povečave.
Če bo kdo naredil, da bo to delovalo kot se spodobi, mi, prosim,
pošljite podrobnosti o tem, kako ste to storili.

<sect3>Križni kazalci itd.
<p>
Za ljudi, ki imajo težave z zasledovanjem kazalcev, obstaja več
stvari, ki lahko pomagajo:
<itemize>
<item>križni kazalci (horizontalne in vertikalne črte od
  roba zaslona)
<item>utripajoči kazalci (utripne, ko pritisnete tipko)
</itemize>

<p>Nobeno programje, ki ga poznam, ne poskrbi za križne kazalce.
<tt/puff/, omenjen v prejšnjem razdelku poskrbi za utripajočo
škatlo okoli kazalca, zaradi česar ga precej lažje najdete.

<p>
Za zdaj je največ, kar lahko storite, da spremenite bitno
sliko kurzorja.  Naredite datoteko z bitno sliko, ki jo želite,
in še eno, ki je enake velikosti, vendar popolnoma črna.
Pretvorite ju v format XBM in poženite
<tscreen><verb>
xsetroot -cursor datoteka_s_kazalcem.xbm datoteka_s_črnino.xbm
</verb></tscreen>
Pravzaprav, če se razumete na maskiranje bitov, <tt/datoteka_s_črnino/
niti ni nujno popolnoma črna, a začnite s tem.  Datoteka <tt/.Xdefaults/
nadzoruje kazalce, ki jih uporabljajo prave aplikacije.  Za več
podatkov, prosim, poglejte <em>X Big Cursor mini-HOWTO</em>, Joerga
Schneiderja &lt;<htmlurl url="mailto:schneid@ira.uka.de"
name="schneid@ira.uka.de">&gt;.

<sect2>Avdio
<p>
Če lahko uporabnik sliši, je zvočni vhod lahko zelo uporaben
za ustvarjanje prijaznejšega in komunikativnejšega računalniškega
okolja.  Slabovidna oseba lahko uporablja zvočne namige kot
pomoč pri določitvi kazalca (glejte <ref id="unwindows"
name=",,UnWindows``">).  Uporabnik konzole, ki uporablja
Emacspeak (glejte <ref id="emacspeak" name=",,Emacspeak``">),
ima na voljo zvočne ikone z veliko uporabnimi lastnostmi.

Usposobitev zvoka v Linuxu je pokrita v spisu Linux Sound HOWTO
(glejte razdelek <ref id="linux-docs" name=",,Dokumentacija za Linux``">).
Ko je enkrat zvok nastavljen, lahko igrate zvoke z ukazom <tt/play/,
ki je vključen v večino različic Linuxa.  Na ta način uporabljam
svojo različico UnWindows.

<sect2>Izdelava velikega tiska
<p>
Uporaba velikega tiska je na Linuxu precej enostavna.  Obstaja
več tehnik.

<sect3>LaTeX / TeX
<p>
LaTeX je izjemno zmogljiv sistem za pripravo dokumentov.  Lahko se
uporablja za izdelavo dokumentov skoraj vsake vrste z velikim tiskom.
Čeprav je nekoliko zapleten za priučitev, se veliko spisov izdela
z uporabo LaTeXa ali podrejenega stavnega programa, TeXa.

<p>To bo naredilo nekaj razumno velikega besedila v TeXu:

<tscreen><verb>
\font\magnifiedtenrm=cmr10 at 20pt  &percnt; nastavimo veliko pisavo
\magnifiedtenrm
To je besedilo v velikih znakih.
\bye
</verb></tscreen>

<p>
Za več podrobnosti, glejte knjigo o LaTeXu, ki je dostopna v vsaki
računalniški knjigarni.  Tudi na Internetu obstaja veliko število
uvodov v TeX, na primer <htmlurl name="Linux TeTeX HOWTO"
url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/TeTeX-HOWTO-sl.html">.

<sect2>Izhod velikega besedila
<p>
Skoraj vse tiskanje v Linuxu uporablja Postscript, in Linux lahko
poganja skoraj vsak tiskalnik, da ga zna uporabiti.  Sam tiskam
veliko količino učne snovi na standardnem matričnem tiskalniku
znamke Epson.

Za uporabnike X obstajajo različna orodja, ki lahko izdelajo
veliko besedilo.  Ta vključujejo <htmlurl name="LyX"
 url="http://www.lyx.org/"> in mnogo komercialnih urejevalnikov
besedil.

<sect1>Pripomočki za tiste, ki ne morejo uporabljati vizualnega izhoda
<p>
Za nekoga, ki je popolnoma nezmožen uporabljati običajni zaslon,
obstajata dve alternativi: Braille in govor.  Za ljudi, ki imajo
tudi izgubo sluha, govor ni vedno uporaben, torej bo Brailleova
pisava vedno pomembna.

Če lahko izbirate, katero naj izberete?  To je stvar
,energične` debate.  Uporaba govora je hitra, razumno poceni
in predvsem dobra za tekstualne aplikacije (npr. branje
dolgega spisa, kot je tale).  Težave vključujejo potrebo
po tihem okolju, morda potrebo po naglavnih zvočnikih za
delo ne da bi motili druge in ne da bi nam ti prisluškovali
(kar ni na voljo na vseh sintetizatorjih govora).

Brailleova pisava (Braica) je boljša za aplikacije, kjer je
pomemben natančen izgled (npr. preglednice).  Včasih je tudi
bolj primerna, če želite preveriti začetek stavka, ko pridete
na konec.  Toda Braica je veliko dražja in počasnejša za
branje besedil.  Očitno, bolj kot uporabljate Braico, hitrejši
boste postali.  Drugostopenjska Braica je težka za naučitev,
a je to prav gotovo vredno napora, saj je veliko hitrejša.
To pomeni: če ne uporabljate Braice precej dolgo, morda ne
boste nikoli odkrili njenega polnega potenciala in se
odločili.  Vseeno, dovolj povedanega o tej, nekako kontroverzni
temi.

&lsqb;Temelji na originalu Jamesa Bowdena &lt;<htmlurl
 url="mailto:jrbowden@bcs.org.uk"
 name="jrbowden@bcs.org.uk">&gt;.&rsqb;

<sect2>Brailleovi terminali
<p>
Brailleovi terminali so navadno vrstica ali dve Braice.
Ker so te vrstice široke največ 80 znakov, običajno pa le 40,
so nekako omejene.  Poznam dve vrsti:

<itemize>
<item>Strojno gnani Brailleovi terminali.
<item>Programsko gnani Brailleovi terminali.
</itemize>

<p>
Prva vrsta deluje le, ko je računalnik v tekstovnem načinu
in bere neposredno pomnilnik zaslona.  Glejte razdelek
<ref id="memmap-braille" name=",,Brailleovi terminali,
poganjani s pomnilnikom zaslona``">.

<p>
Druga vrsta Brailleovih terminalov je podobna, v veliki meri,
običajnem terminalskem zaslonu, ki ga Linux avtomatsko podpira.
Žal potrebujejo posebno programje, da jih lahko uporabimo.

<p>
Za delo s temi obstajata dva programska paketa.  Prvi, <tt/BRLTTY/,
deluje z veliko prikaznimi tipi Braice in avtorji so pripravljeni
podpreti še več, ko bodo dostopne informacije.  Trenutno
<tt/BRLTTY/ podpira serije Tieman B.V.'s CombiBraille, serije
Alva B.V.'s ABT3 in Telesensory Systems Inc.'s PowerBraille in serije
prikazovalnikov Navigator.  Uporaba naprave Braille Lite podjetja
Blazie Engineering je odsvetovana, a podpora se lahko obnovi
na zahtevo.  Glejte razdelek <ref id="serial-braille" name=",,Programsko
gnani Brailleovi terminali``">.

<p>
Drugi paket, za katerega vem, se imenuje <em>Braille Enhanced Screen</em>.
Načrtovan je za delo na drugih sistemih UNIX, kot tudi na Linuxu.
To bi moralo uporabniku omogočati dostop do Brailleovega terminala
z veliko uporabnimi lastnostmi, kot so zmožnost poganjanja različnih
programov v različnih ,,navideznih terminalih`` ob istem času.

<sect2>Sinteza govora
<p>
(Opomba prevajalca: podatki se nanašajo na angleško govorjeno
besedo.  Žal ne poznam stanja za slovenščino, prosim za
dopolnitve tega spisa na &lt;<htmlurl name="roman.maurer@fmf.uni-lj.si"
 url="mailto:roman.maurer@fmf.uni-lj.si">&gt;.)

Sintetizatorji govora vzamejo (običajno) besedilo ASCII in ga
pretvorijo v govorjen izhod.  To je mogoče implementirati strojno
ali programsko.  Žal prosti sintetizatorji govora za Linux,
tako pravijo, niso dovolj dobri za uporabo kot edini način
izhoda.

<p>
Alternativa so strojni sintetizatorji govora.  Poglavitni, za
katerega vem, da deluje, je DECtalk podjetja Digital, ki ga
poganja <TT/emacspeak/.  Vendar je v tem času (marec 1997)
napovedan gonilnik za sintetizator Doubletalk.  Z uporabo
programskega pripomočka <TT/emacspeak/ je poln dostop do
vseh zmožnosti Linuxa precej preprost.  To vključuje normalno
uporabo ukazne lupine, brskalnika za svetovni splet (WWW)
in veliko podobnih storitev, kot je elektronska pošta.
Čeprav deluje le kot preprost bralnik besedil (podoben IBM-ovemu
za PC) ko nadzoruje programe, ki jih ne razume, pa za tiste,
ki jih razume, ponuja veliko bolj prefinjen nadzor.
Glejte razdelek <ref id="emacspeak" name=",,Emacspeak``">
za več podatkov o tem pripomočku.

<sect2>Obdelava izhoda konzole
<p>
Linux ob zagonu trenutno izpiše vsa sporočilo naravnost na običajen
(vizualni) zaslon.  To lahko spremeni vsakdo, ki ima osnovno
poznavanje programiranja jedra.  To pomeni, da je za večino
Brailleovih naprav mogoče dobiti informacije o tem, kaj počenja
Linux, še preden operacijski sistem popolnoma začne z delom.

<p>
Le na tej točki lahko poženete program, ki ga potrebujete za dostop.
Če uporabljate program <tt/BRLTTY/ in ga poženete dovolj zgodaj
v zaganjalnem procesu, lahko od tega trenutka naprej berete sporočila
na zaslonu.  Večina strojne in programske opreme bo vseeno morala
počakati, dokler sistem ni popolnoma nared.  To napravi upravljanje
sistema Linux težko, a ne nemogoče, za osebo s prizadetim vidom.
Ko pa je enkrat sistem pripravljen za uporabo, se lahko pomikate
nazaj s pritiskom (na privzeti tipkovnici) <tt>Shift-PageUP</tt>.

<p>
Obstaja pa Brailleov sistem, ki lahko uporablja konzolo kar
neposredno, imenuje se Braillex.  Načrtovan je tako, da bere
neposredno iz pomnilnika za zaslon.  Žal je običajen pomik
terminala temu napoti.  Če uporabljate jedro, novejše od 1.3.75,
le napišite ,,<tt/linux no-scroll/`` v pozivniku za LILO, ali
nastavite nalagalnik sistema LILO, da bo to počel samodejno.
Če imate starejšo različico Linuxa, glejte razdelek
<ref id="memmap-braille" name=",,Brailleovi terminali, poganjani
s pomnilnikom zaslona``">.

<p>
Druga uporabna reč, ki si jo lahko napravite, je uporaba zvokov,
ki povedo, kdaj je dosežena posamezna stopnja zagonskega procesa
(predlagal T. V. Raman).

<sect2>Optično prepoznavanje znakov
<p>
Za Linux obstaja prosti program za optično prepoznavanje znakov (OCR),
imenovan <tt/xocr/.  V principu, če je dovolj dober, bi ta program
lahko do neke mere (natančnost metod OCR ni nikoli dovolj velika ...)
omogočal ljudem s prizadetim vidom branje običajnih knjig.
Vendar, glede na dokumentacijo, potrebuje ta program vadbo, da
prepozna določeno pisavo, ki jo bo prepoznaval, in nimam pojma,
kako dober je, ker nimam potrebne opreme za preiskus.

<sect1>Začetek učenja Linuxa
<p>
Začetek učenja Linuxa se lahko zdi težak in strašljiv za nekoga,
ki nima nobene računalniške izobrazbe ali prihaja iz čistega DOS-a.
Pomagajo lahko naslednje stvari:
<itemize>
<item>Naučite se uporabo Linuxa (ali Unixa) na sistemu nekoga
  drugega, preden postavite svoj lasten sistem.
<item>Sprva nadzorujte Linux z vašega lastnega govorečega/Brailleovega
  terminala.  Če nameravate uporabljati govor, se boste zdaj morda
  hoteli naučiti <tt/emacs/.  Naučite se ga lahko tudi sproti,
  ob uporabi.  Glejte spodaj.
<item>Če prihajate iz MS-DOS-a, preberite spis <em>DOS2Linux Mini
HOWTO</em> za pomoč pri prehodu (glejte <ref id="HOWTOs" name=",,Spisi
HOWTO za Linux``">).
</itemize>

<em>Emacspeak HOWTO</em>, ki ga je napisal Jim Van Zandt &lt;<htmlurl
 url="mailto:jrv@vanzandt.mv.com" name="jrv@vanzandt.mv.com">&gt;,
pokriva to precej bolj podrobno (glejte <ref id="HOWTOs" name=",,Spisi
HOWTO za Linux``">).

Če načrtujete uporabo Emacspeaka, morate vedeti, da vas pripomoček
Emacspeak ne poskuša naučiti uporabe urejevalnika Emacs, torej bo
predhodno znanje Emacsa vedno uporabno.  Vendar vam vseeno ni treba
vedeti veliko o Emacsu, ko začenjate uporabljati Emacspeak.  Pravzaprav,
ko je Emacspeak nameščen in delujoč, poskrbi za tekoč vmesnik do
bogatega nabora ,,online`` dokumentacije, vključno s stranmi ,,info``,
in vam precej olajša učenje tega, kar potrebujete.

<quote>
,,Povzetek: za začetek dela s pripomočkom Emacspeak je potrebno le
malo učenja.  Popoln izkoristek urejevalnika Emacs s pripomočkom
Emacspeak, še posebej, če ga nameravate uporabljati kot nadomestilo
za grafični sistem X Windows, kot ga jaz, pa zahteva, da postanete
domači z veliko razširitvami Emacsa; toda to je napredujoč
proces in ni nujno končan v enem dnevu.``
<p>
&lsqb;T.V.Raman&rsqb;
</quote>

Druga izbira, ki vas lahko zanima, je uporaba angleških učnih
trakovov RNIB, ki vključujejo tudi enega, ki pokriva UNIX.
Dobite jih lahko od:
<tscreen><verb>
RNIB
Customer Services
PO Box 173
Peterborough
Cambridgeshire PE2 6WS

Tel: 01345 023153 (verjetno deluje le v Združenem kraljestvu)
</verb></tscreen>

<sect1>Brailleova vrstica
<p>
Linux bi moral biti idealna platforma za poganjanje Brailleove vrstice.
Obstaja ogromno formatirnih orodij za uporabo na napravah s fiksno
širino besedila.  Brailleovo vrstico lahko preprosto priključite
na serijska vrata, uporabljajoč standardne tiskalniške mehanizme Linuxa.
Za več podatkov glejte spis <em>Linux Printing HOWTO</em>
(<htmlurl name="prevod"
 url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Printing-HOWTO-sl.html">).

<p>
Za Linux obstaja prosti programski paket, ki deluje kot večjezični
prevajalnik drugostopenjske Braice, prispevala ga je ameriška
organizacija ,,National Federation for the Blind``.
Imenuje se <tt>NFBtrans</tt>.  Glejte razdelek
<ref id="nfbtrans" name=",,NFBtrans``"> za podrobnosti.

<sect>Slušne težave
<p>
Uporaba računalnika navadno predstavlja malenkosten problem ljudem
s slušnimi težavami.  Skoraj ves izhod je vizualen.
Obstajajo nekatere situacije, kjer pa se le uporablja zvočni izhod.
V takih primerih je mogoče težavo zaobiti z uporabo nadomestnega
vizualnega izhoda.

<sect1>Vidni zvonci
<p>
Računalniki tradicionalno ,,zapiskajo``, ko jim kakšen program pošlje
posebno kodo.  To se navadno uporablja za pritegnitev pozornosti
na program in za nič drugega.  Največkrat je možno ta zvok nadomestiti
z utripanjem celotnega zaslona (ali terminalskega emulatorja).
To pa se stori na zelo različne načine.

<descrip>

<tag/xterm (pod X)/ Za xterm lahko spremenite nastavitve s pritiskom
srednjega gumba na miški, medtem, ko držite tipko <tt>Control</tt>,
ali pa vstavite naslednjo vrstico v datoteko <tt/.Xdefaults/ v vašem
domačem imeniku:
<tscreen><verb>
XTerm*visualBell: true
</verb></tscreen>

<tag/konzola (sicer)/ Konzola je rahlo bolj kompleksna.
Prosim, poglejte spis <em>Visual Bell mini HOWTO</em>
Alessandra Rubinija za podrobnosti o tem.  Dostopen je skupaj
z ostalo dokumentacijo za Linux (glejte razdelek
<ref id="linux-docs" name=",,Dokumentacija za Linux``">).
Priredba se mora večinoma narediti za vsako aplikacijo posebej,
ali s spremembo samega jedra Linuxa.

</descrip>

<sect>Fizične težave
<p>
Mnoge od teh težav je treba reševati posamično.  Potrebe
posameznika, načini, na katere generira vhod in drugi faktorji
se tako spreminjajo, da je vse, kar ta spis HOWTO lahko ponuja,
le splošna množica kazalcev na uporabno programje in ekspertize.

<sect1>Nezmožnost uporabe miške/kazalca
<p>
Omejena mobilnost lahko oteži uporabo miške.  Za nekatere ljudi
je lahko sledilna kroglica zelo dobra rešitev, toda za druge
je edina mogoča vhodna naprava tipkovnica (ali celo nekaj, kar
oponaša tipkovnico).  Za običajno uporabo Linuxa to ne bi smela
biti težava (a glejte razdelek <ref id="keyb-behave" name=",,Kako
pripraviti tipkovnico k lepemu vedenju``">), a za uporabnike X
lahko to pod določenimi pogoji povzroča ogromno problemov.

Na srečo je bil okenski upravljalnik <tt/fvwm/ načrtovan za uporabo
brez kazalca in se večina stvari lahko opravi brez uporabe le-tega.
Pravzaprav to počnem sam, kadar izgubim miško (ne vprašujte), ali
le želim tipkati.  Upravljalnik <tt/fvwm/ je vključen v vse distribucije
Linuxa, za katere sem slišal.  Pravzaprav bo uporaba drugih programov
odvisna od njihove zmožnosti sprejema pritiskov tipk.  Veliko
programov za X lahko to počne za vse funkcije.  Veliko jih ne.
Lepljive tipke na miški, ki so baje prisotne v trenutni izdaji
sistema X, naj bi to olajšale.

<sect2>Nezmožnost uporabe tipkovnice
<p>
Ljudje, ki ne morejo uporabljati tipkovnice na običajen način,
jo lahko včasih uporabljajo preko naglavne ali ustne paličice.
To zahteva posebno nastavitev tipkovnice.  Glejte, prosim, razdelek
<ref id="keyb-behave" name=",,Kako pripraviti tipkovnico k lepemu
vedenju``">.

<sect3>Ostala vhodna oprema (le za sistem X Windows)
<p>
Za nekatere ljudi je tipkovnica nasploh neuporabna in so jim
dostopne le kazalne naprave.  V tem primeru ni dostopne rešitve
v standardni konzoli Linuxa in treba bo uporabljati X.  Če se
lahko priučite razširitev X-input za uporabo posebne naprave
in najdete pravilno programje za pretvorbo kazalčnega vhoda
v znake (tega še nisem videl), potem ne potrebujete več tipkovnice.

Obstajajo številne naprave za takšen vhod, kot so zasloni, občutljivi
na dotik, ali očesni kazalci.  Veliko teh naprav bo potrebovalo
,,gonilnik naprave``, napisan posebej za njih.  To ni grozno težko,
če je dostopna dokumentacija, a potrebno so dobre veščine
programiranja v C-ju.  Za več informacij, prosim, poglejte
<em/Linux Kernel Hackers guide/ in druge vire informacij o jedru.
Ko se to enkrat sestavi, je te naprave mogoče uporabljati kot
običajno miško.

<sect2>Nadzor fizične strojne opreme iz Linuxa
<p>
Glavna zanimiva skupina je projekt <em>Linux Lab Project</em>.
V splošnem je mogoče nadzorovati večino GPIB (standardnega
vmesnika za znanstveno opremo, znanega tudi kot vodilo IEEE).
To daje dosti potenciala morebitnim zelo ambicioznim projektom
za olajšanje dostopa.  Kolikor vem, še ni bil noben začet.

<sect1>Prepoznava govora
<p>
Prepoznava govora je zelo močno orodje za omogočanje uporabe
računalnika.  Vem za dva prepoznavna sistema za Linux, prvi
je <tt/ears/, ki je opisan kot ,,Prepoznava ni optimalna.
A je fina za igranje in se bo izboljševala.``, drugi pa je
<tt/AbbotDemo/, ,,Od govorca neodvisen sistem za zvezno
prepoznavanje govora``, ki je zelo verjetno bolj zanimiv,
čeprav ni dostopen za komercialno uporabo brez prejšnjega
dogovora.  Glejte zemljevid programja za Linux (Linux software
map) za podrobnosti (glejte razdelek <ref id="linux-docs"
name=",,Dokumentacija za Linux``">).

<sect1>Kako pripraviti tipkovnico k lepemu vedenju<label id="keyb-behave">
<p>
<sect2>X Window System
<p>
Zadnji, Linuxu priložen, strežnik X, ima lahko veliko lastnosti,
ki pomagajo pri vnosu.  To vključuje lastnosti, kot so
<tt/StickKeys/ (lepljive tipke), <tt/MouseKeys/ (tipke na miški),
<tt/RepeatKeys/ (ponovljene tipke), <tt/BounceKeys/ (skakajoče
tipke), <tt/SlowKeys/ (počasne tipke), in <tt/TimeOut/ (premor).
Te izbire omogočajo prilagoditev tipkovnice potrebam uporabnika.
Ponujene so kot del razširitev <tt/XKB/ v različicah X od 6.1
naprej.  Vašo različico, in ali imate nameščene razširitve,
lahko ugotovite takole:
<tscreen><verb>
xdpyinfo -queryExtensions
</verb></tscreen>

<sect2>Znebite se samodejnega ponavljanja
<p>
Naslednji ukaz poženite za izklop samodejnega ponavljanja tipk
v konzoli Linuxa (mislim, da jo morate pognati po enkrat za vsako
konzolo; dobro mesto za pogon tega ukaza bi bil v vaših prijavnih
datotekah, <tt/.profile/ ali <tt/.login/ v vašem domačem imeniku).
<tscreen><verb>
setterm -repeat off
</verb></tscreen>

<p>
Samodejnega ponavljanja tipk se na kateremkoli strežniku X
znebite z ukazom:
<tscreen><verb>
xset -r 
</verb></tscreen>

<p>
ki ga lahko vstavite v datoteko, ki se požene ob zagonu sistema X
(pogosto je to <tt/.xsession/ ali <tt/.xinit/ v nekaterih namestitvah).

<p>
Velja preveriti še druge možnosti teh ukazov za spreminjanje
obnašanja konzole.

<sect2>Makro tipke / veliko vhoda, malo pritiskov tipk
<p>
V podobnih položajih je pogosto največji problem hitrost vnosa.
Naš cilj bo čim večje število ukazov s čim manj pritiskom tipk.
Uporabniki ukaznih lupin (<tt/bash/ / <tt/tcsh/) poglejte
v stran referenčnega priročnika za možnost dopolnitve imena
določenega ukaza ali datoteke (pritisnite tipko <tt>Tab</tt>
in <tt/bash/ poskuša uganiti, kaj pride potem).  Za informacije
o makro ukazih, ki priskrbijo zaporedja ukazov le z enim
pritiskom tipke, poglejte v spis <em>Keystroke HOWTO</em>.

<sect2>Lepljive tipke<label id="sticky-key">
<p>
Lepljive tipke so lastnost tipkovnice, ki omogoča nekomu, ki
lahko zanesljivo pritisne le eno tipko hkrati, da uporabi
tipkovnico z vsemi njenimi različnimi spreminjajočimi tipkami,
kot sta <tt/Shift/ in <tt/Control/.  Te tipke, namesto, da bi
jih morali držati hkrati s pritiskom druge tipke, postanejo
podobne tipko <tt>CapsLock</tt> in ostanejo v veljavi, dokler
ne pritisnete druge tipke.  Potem se lahko izklopijo, ali
ostanejo prižgane za naslednjo tipko, odvisno od tega, kar
potrebujete.  Za podatke o nastavitvi tega, prosim, poglejte
spis <em>Linux Keyboard HOWTO</em>, posebej razdelek
,,I can use only one finger to type with`` (razdelek 15 v
verziji, ki jo imam) za več informacij o tem.
<p>
&lsqb;Toby Reed&rsqb;

<sect>Splošni programerski problemi
<p>
Mnogo upoštevanja vrednih vidikov ob pisanju programja,
načrtovanega, da bo prijazno do različnosti dostopov,
je enakih vidikom tudi siceršnjega dobrega načrtovanja
programov.

<sect1>Poskusite olajšati uporabo različnih vmesnikov
<p>
Če je vaše programje uporabno le skozi grafični vmesnik, ga bo
zelo težko predelati tako, da ga bo lahko uporabljal nekdo,
ki ne vidi.  Če je uporabno le skozi vrstično usmerjen vmesnik,
bo imel težave nekdo, ki ne more tipkati.

Priskrbite tipkarske bližnjice, kot tudi uporabo običajnega
kazalca v X (navadno je to miška).  Skoraj gotovo se lahko
zanesete na to, da je uporabnik sposoben generirati pritiske
tipke za vašo aplikacijo.

<sect1>Napravite programje konfigurabilno
<p>
Če je enostavno spreminjati pisave, jih bodo ljudje lahko spremenili
v takšne, ki jih lahko berejo.  Če se lahko spreminja barvna shema,
bodo barvno slepi program lažje uporabljali.

<sect1>Preizkusite programje na uporabnikih
<p>
Če imate številne preizkuševalce vašega programja, katerih
vsak ima različne probleme z dostopom, bodo lažje opozorili
na določene probleme.  Očitno, to ne bo najbolj praktično
za vsakogar, a vedno lahko prosite za odziv uporabnikov.

<sect1>Napravite izhod razločljiv
<p>
Kjer je le mogoče, jasno razločite, kateri deli vašega programa
delajo kaj.  Formatirajte sporočila o napakah na poseben način,
da bodo prepoznavna.  Pod X se prepričajte, da bo imel vsak del
vašega okna svoje ime, tako, da ga bo lahko prepoznalo katerokoli
programje za branje zaslona.

<sect1>Licence
<p>
Nekatero programje za Linux (čeprav nobeden od ključnih programov)
ima licenco kot ,,ni za komercialno uporabo``.  To je lahko precej
slabo za osebo, ki začenja uporabljati programje za osebno delo
in z njim lahko morda dela delo, ki ga sicer ne bi mogla.
To je lahko nekaj, kar jih osvobodi od finančne in druge odvisnosti
od drugih ljudi.  Tudi, če je avtor programa pripravljen narediti
izjemo, to napravi uporabnika ranljivega za spremembo komercialnih
pogojev (nekatera podjetja kupujejo pravice) in odklonitve od
ljudi, za katere dela (veliko podjetij je preveč paranoičnih
zaradi licenc).  Veliko boljše se je izogibati takšnim licencam,
kjer je to mogoče.  Zaščita pred komercialno zlorabo programja
se lahko doseže skozi bolj določene licence, kot sta <em>GNU
Public License</em> ali <em>Artistic License</em> (umetniška
licenca), kjer je to potrebno.

<sect>Druge informacije
<p>
<sect1>Dokumentacija za Linux<label id="linux-docs">
<p>
Dokumentacija za Linux je nujno potrebna za njegovo uporabo
in večina dokumentov, omenjenih tukaj, je vključenih v novejše
različice Linuxa, iz kateregakoli meni poznanega vira.

Če želite dobiti dokumentacijo na Internetu, je tukaj nekaj
primernih mest.  Ta se zrcalijo vsaj na večja mesta za FTP
po svetu.

<itemize>
<item>ftp.funet.fi (128.214.6.100) : 
<htmlurl url="ftp://ftp.funet.fi/pub/OS/Linux/doc/" name="/pub/OS/Linux/doc/">
<item>tsx-11.mit.edu (18.172.1.2) : 
<htmlurl url="ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/docs/" name="/pub/linux/docs/">
<item>sunsite.unc.edu (152.2.22.81) :
<htmlurl url="ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/docs/" name="/pub/Linux/docs/">
</itemize>

<sect2>Informativni letak o Linuxu
<p>
Preprosta in učinkovita razlaga, kaj je to Linux.  To je ena
od stvari, ki jo naj bi izročili nekomu, ki mu želite pojasniti,
zakaj hočete Linux in zakaj se uporablja.

Spis <em>Linux Info Sheet</em> je dostopen na svetovnem spletu na
<url url="http://sunsite.unc.edu/mdw/HOWTO/INFO-SHEET.html"> in
drugih zrcalih.  Obstaja tudi slovenski prevod na naslovu
<url url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/INFO-SHEET-sl.html">.

<sect2>Linux Meta FAQ
<p>
Seznam drugih informacijskih virov, veliko bolj popolnih od tega.
Meta FAQ dobite na svetovnem spletu na
<url url="http://sunsite.unc.edu/mdw/HOWTO/META-FAQ.html"> in
drugih zrcalnih mestih.

<sect2>Zemljevid programja za Linux
<p>
Spletno mesto <em>Linux Software Map</em> (LSM) ponuja seznam
programja na Internetu za Linux.  Veliko tukaj navedenih paketov
je bilo najdenih na ta način.  LSM je dostopno v iskalni
obliki na <url url="http://www.boutell.com/lsm/">.  Dostopno je
tudi kot preprosta tekstovna datoteka na vseh mestih za FTP,
omenjenih v razdelku <ref id="linux-docs" name=",,Dokumentacija
za Linux``">.

<sect2>Spisi HOWTO za Linux<label id="HOWTOs">
<p>
Tako imenovani ,,spisi HOWTO`` so glavna dokumentacija za Linux.
Tale <em>Access HOWTO</em> je primer takega spisa.

Domače mesto Linuxovega dokumentacijskega projekta, ki piše
te informacije, je <url url="http://sunsite.unc.edu/mdw/linux.html">.
Obstaja tudi veliko podjetij, ki izdajajo knjige s HOWTO-ji.
Stopite v stik z lokalnim dobaviteljem Linuxa za podrobnosti.

Spisi HOWTO za Linux bodo v imeniku <tt/HOWTO/ na vseh mestih za
FTP, omenjenih v razdelku <ref id="linux-docs" name=",,Dokumentacija
za Linux``">.

Nekateri spisi HOWTO so tudi prevedeni v slovenščino.  Te najdete
v različnih formatih na <url
 url="ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/HOWTO-sl/"> ali na svetovnem
spletu na <url url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/">.

<sect2>Linux FAQ
<p>
To je seznam pogosto zastavljenih vprašanj (angl. Frequently Asked
Questions - FAQ) z odgovori, ki naj bi jih reševali.  Seznam FAQ
je dostopen z <url
 url="http://www.cl.cam.ac.uk/users/iwj10/linux-faq/">, kot tudi
z vseh mest za FTP, omenjenih v <ref id="linux-docs" name=",,Dokumentacija
za Linux``">.

Obstaja slovenski prevod pogosto zastavljenih vprašanj o Linuxu.
Najdete ga na <url url="ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/FAQ-sl/">
ali na spletnem naslovu <url
 url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Linux-FAQ-sl.html">.

<sect1>Poštni spiski
<p>
Obstajata dve poštni listi, za kateri vem, da prenašata te
teme, posebej za Linux.  Obstajajo tudi druge liste, vredne
raziskovanja, ki se ukvarjajo z uporabo računalnika.
Slučajno, če bo pošta poslana na te spiske, jo <bf/bom/
slej ko prej prebral in vključil vse pomembne informacije
v Access-HOWTO, torej vam ni treba poslati posebnega
izvoda, razen, če je na nek način to nujno.

<sect2>The Linux Access List
<p>
To je splošen poštni spisek, ki pokriva tematiko dostopa do Linuxa.
Načrtovan je tako, da ,,streže potrebam uporabnikov in razvijalcev
operacijskega sistema Linux in programja zanj, ki so hendikepirani,
ali pa želijo pomagati, da bi Linux postal bolj dostopen``.
Pogovorni jezik je angleščina.  Naročite se tako, da pošljete
pošto na <htmlurl name="majordomo@ssv1.union.utah.edu"
url="mailto:majordomo@ssv1.union.utah.edu"> in v <bf/telo/ (ne v predmet)
sporočila vpišete:
<tscreen><verb>
subscribe linux-access &lt;vaš-e-poštni-naslov&gt;
</verb></tscreen>

<sect2>The Linux Blind List
<p>
Ta poštni spisek pokriva uporabo Linuxa za slepe uporabnike.
Obstaja tudi spisek pomembnega in uporabnega programja, ki se
zbira v arhivih poštnega spiska.  Naročite se s pošto na
<htmlurl url="mailto:blinux-list-request@redhat.com"
 name="blinux-list-request@redhat.com"> s <bf/predmetom/
<tt/help/.  Pogovorni jezik je angleščina, spisek pa je zdaj
moderiran.

<sect1>Viri na svetovnem spletu<label id="www">
<p>
Svetovni splet (WWW) se že po svoji naravi zelo hitro spreminja.
Če berete starejšo različico tega dokumenta, so nekatere tukaj
opisane stvari že zastarele.  Originalna različica, ki jo
vzdržujem na WWW ne bi smela biti starejša od meseca ali dveh,
torej jo, prosim, poglejte.

Dokumentacija za Linux je na naslovu
<url url="http://sunsite.unc.edu/mdw/linux.html">.

Spletna stran <em>Linux Access</em> na naslovu
<url url="http://www.tardis.ed.ac.uk/~mikedlr/access/"> ima
različne HOWTO-je na
<url url="http://www.tardis.ed.ac.uk/~mikedlr/access/HOWTO/">.
Najbolje bo, da jemljete stvari z enega od glavnih mest za FTP
Linuxa.  Če bom imel ogromno prometa, bom moral zapreti te strani
in jih premakniti drugam.

Projekt <em>BLINUX Documentation and Development Project</em> na
<url url="http://leb.net/blinux/"> ima za cilj služiti kot
pospeševalnik, ki bo usmerjal in pohitril razvoj programja in
dokumentacije, ki bo omogočila slepemu uporabniku pogon svoje
delovne postaje z Linuxom.

Spletna stran programa Emacspeak je na
<url url="http://cs.cornell.edu/home/raman/emacspeak/emacspeak.html">.

Neuradna stran BRLTTY je na
<url url="http://www.sf.co.kr/t.linux/new/brltty.html">.

Yahoo (eden od glavnih internetnih katalogov) ima posebno področje
o prilagoditveni tehnologiji na
<url url="http://www.yahoo.com/Society_and_Culture/Disabilities/Adaptive_Technology/">.

Projekt <em>Linux Lab Project</em> <url
 url="http://www.fu-berlin.de/~clausi/">.

Strani BLYNX: podporne datoteke za prireditev brskalnika Lynx
slepim in slabovidnim uporabnikom na spletnem naslovu
<url url="http://leb.net/blinux/blynx/">.

V Sloveniji obstaja novičarska skupina <htmlurl name="si.alt.invalidi"
url="news:si.alt.invalidi"> in spletna stran Zveze slepih in slabovidnih
na <url url="http://www.zveza-slepih.si/">.

<sect1>Dobavitelji
<p>
To je seznam dobaviteljev Brailleovih vrstic (angl. Braillex)
v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske.

<verb>
Alphavision Limited
</verb>

<sect1>Proizvajalci
<p>
<sect2>Alphavision
<p>
Mislim, da so proizvajalci?  RNIB jih uvršča le kot dobavitelje,
a drugi pravijo, da izdelujejo Braillex.

<verb>
Alphavision Ltd
Seymour House
Copyground Lane
High Wycombe
Bucks HP12 3HE
England
U.K.
</verb>
<descrip>
<tag/Telefon/ +44 1494-530 555
</descrip>

<sect3>Izdelki Alphavision za AT, podprti v Linuxu
<p>
<itemize>
<item>Braillex
</itemize>

<sect2>Blazie Engineering
<p>
Naprava <em>Braille Lite</em> je podprta v originalni različici
<tt/BRLTTY/.  Ta podpora je zdaj prekinjena.  Če imate njihovo
napravo in bi jo radi uporabljali v Linuxu, bo to mogoče z
uporabo te različice programja.

<verb>
Blazie Engineering
105 East Jarrettsville Rd. 
Forest Hill, MD 21050 
U.S.A.
</verb>

<descrip>
<tag/Telefon/ +1 (410) 893-9333 
<tag/Faks/   +1 (410) 836-5040 
<tag/BBS/   +1 (410) 893-8944 
<tag/E-pošta/ <htmlurl url="mailto:info@blazie.com" name="info@blazie.com">
<tag/WWW/ <url url="http://www.blazie.com/">
</descrip>

<sect3>Izdelki Blazie za AT

<p><itemize>
<item>Braille Lite (podpora prekinjena)
</itemize>

<sect2>Digital Equipment Corporation
<p>
<verb>
Digital Equipment Corporation
P.O. Box CS2008
Nashua
NH 03061-2008
U.S.A
</verb>

<descrip>
<tag/Naročila/ +1 800-722-9332
<tag/Tehnične informacije/ +1 800-722-9332
<tag/Faks/  +1 603-884-5597
<tag/WWW/ <url url="http://www.digital.com/">
</descrip>

<sect3>Podprti izdelki DEC-a za AT z Linuxom
<p>
<itemize>
<item>DECTalk Express
</itemize>

<sect2>Kommunikations-Technik Stolper GmbH
<p>
<verb>
KTS Stolper GmbH
Herzenhaldenweg 10
D-73095 Albershausen
Deutschland
</verb>

<descrip>
<tag/Telefon/ +49 7161 37023
<tag/Faks/   +49 7161 32632
</descrip>

<sect3>Podprti izdelki KTS za AT z Linuxom
<p>
<itemize>
<item>Brailloterm
</itemize>

<sect>Programski paketi
<p>
Viri tega razdelka so pobrani neposredno iz zemljevida
programja za Linux (Linux Software map), ki ga najdete na
vseh standardnih mesti za dokumentacijo Linuxa, in, ki
našteva skoraj vse programje, dostopno za Linux.

<sect1>Emacspeak<label id="emacspeak">
<p>
Emacspeak je programska stran govornega vmesnika za Linux.
Vsak drug znakovno usmerjen program, kot npr. brkljalnik za WWW,
ali <tt/telnet/ ali še en urejevalnik besedil, se potencialno
lahko uporablja iz programa <tt/emacspeak/.  Glavna razlika med
njim in običajnim programjem za branje zaslona v operacijskih
sistemih, kot je DOS, je, da ima tudi ogromno dodatnih možnosti.
Počiva na urejevalniku besedil Emacs.

Urejevalnik besedil je v grobem le program, ki vam omogoča
spremembo vsebine datoteke, na primer, dodajanje novih podatkov
v pismo.  Emacs pravzaprav precej presega običajne urejevalnike
besedil, zato je ta paket precej bolj uporaben, kot se vam morda
dozdeva.  Iz Emacsa lahko poženete katerikoli drugi program in
dosežete, da se njegov izhod pojavi v terminalski emulaciji
Emacsa.

Razlog, da je Emacs boljše okolje za Emacspeak je ta, da slednji
razume izgled zaslona prvega, in lahko inteligentno interpretira,
na primer, koledar, ki bi bil sicer le zmešana tabela številk.
Piscu paketa uspeva popolnoma nadzorovati svoj stroj z Linuxom
in počenjati vse sistemsko upravljanje iz urejevalnika <tt/emacs/.
Uporablja ga tudi za nadzor široke palete drugih strojev in
programja, neposredno iz tega stroja.

Emacspeak je vključen v distribucijo Debian GNU/Linux in je
vključen kot prispevano programje tudi v distribuciji Slackware.
To pomeni, da je dostopen na veliko distribucijah Linuxa na
CD-ROM-u.  Ko bo tole objavljeno, bo vključena že različica 5
ali boljša, trenutno pa imam za pregled na voljo le različico 4.

Naslednji podatki so iz zemljevida programja za Linux (Linux Software
Map):
<descrip>
<tag/Naslov:/ <tt/emacspeak/ - govorjeni izhodni vmesnik za Emacs
<tag/Različica:/ 4.0
<tag/Datum vnosa:/ 30. maj 1996
<tag/Opis:/ Emacspeak je prvi dozoreli sistem za govorjeni izhod, ki
 omogoča nekomu, ki ne vidi, neposredno delo s sistemom UNIX.
 (Do zdaj je bila edina izbira, ki je bila na voljo osebi s prizadetim
 vidom, uporaba govorečega PC-ja kot terminal.)  Emacspeak je grajen
 na urejevalniku Emacs.  Ko enkrat zaženete <tt/emacs/ z naloženim
 dodatkom <tt/emacspeak/, dobite govorjen odziv na vse, kar počnete.
 Vaše izkušnje se bodo razlikovale odvisno od tega, kako dobro znate
 uporabljati Emacs.  Ničesar ni, kar ne bi mogli storiti znotraj
 Emacsa. :-)
<tag/Ključne besede:/ prizadetost, dostop, prizadeti vid, slepota, govor, emacs
<tag/Avtor:/ <htmlurl name="raman@adobe.com" url="mailto:raman@adobe.com">
   (T. V. Raman)
<tag/Vzdrževalec:/ <htmlurl name="jrv@vanzandt.mv.com"
    url="mailto:jrv@vanzandt.mv.com"> (Jim Van Zandt)
<tag/Prvotno mesto:/ <htmlurl url="ftp://sunsite.unc.edu/apps/sound/speech/"
 name="ftp://sunsite.unc.edu/apps/sound/speech">/<htmlurl
 name="emacspeak-4.0.tgz"
 url="ftp://sunsite.unc.edu/apps/sound/speech/emacspeak-4.0.tgz">,
 124 KB
<tag/Alternativno mesto:/ &nbsp;
<tag/Izvorno mesto:/
<htmlurl url="ftp://ftp.cs.cornell.edu/pub/raman/emacspeak/"
 name="ftp://ftp.cs.cornell.edu/pub/raman/emacspeak">/
<htmlurl url="ftp://ftp.cs.cornell.edu/pub/raman/emacspeak/emacspeak.tar.gz"
 name="emacspeak.tar.gz">,
<htmlurl url="http://www.cs.cornell.edu/Info/People/raman/emacspeak/"
name="http://www.cs.cornell.edu/Info/People/raman/emacspeak">/
<htmlurl url="http://www.cs.cornell.edu/Info/People/raman/emacspeak/emacspeak.tar.gz" name="emacspeak.tar.gz">, 123 KB
<tag/Platforme:/ sintetizator govora DECtalk Express ali DEC Multivoice,
 GNU FSF Emacs 19 (različica 19.23 ali poznejša) in TCLX
 7.3B (razširjeni jezik TCL).
<tag/Politika kopiranja:/ GPL
</descrip>

<sect1>BRLTTY<label id="brltty">
<p>
To je program za poganjanje Brailleovega terminala na serijskih
vratih.  Bil je že široko testiran in uporabljan in podpira
številno različno strojno opremo (glejte spodnji vnos za v zemljevid
programja za Linux).

Vzdrževalec je Nikhil Nair &lt;<htmlurl
url="mailto:nn201@cus.cam.ac.uk" name="nn201@cus.cam.ac.uk">&gt;.
Na njegovem razvoju delata tudi Nicolas Pitre &lt;<htmlurl
url="mailto:nico@cam.org" name="nico@cam.org">&gt; in Stephane
Doyon &lt;<htmlurl url="mailto:doyons@jsp.umontreal.ca"
name="doyons@jsp.umontreal.ca">&gt;.  Katerekoli pripombe
pošljite vsem trem.

Avtorji se zdijo pripravljeni vključiti podporo za več različnih
naprav, zato le stopite z njimi v stik, če imate nepodprto napravo.
Skoraj gotovo bodo potrebovali podatke o programiranju te naprave,
torej vam bodo lažje pomagali, če boste kontaktirali vašega izdelovalca
in dobili te podatke.

Kratek seznam odlik (z njihove datoteke <tt/README/), da vam
vzbudimo zanimanje.

<itemize>
  <item>Polna izvedba zmožnosti ogleda standardnega zaslona.
  <item>Širok spekter možnih dodatkov, vključno z utripajočim
    kazalcem in velikimi črkami, zamrznitvijo zaslona za počasnejši
    ogled, izpis atributov za lažje iskanje osvetljenega besedila,
    hipertekstovne povezave, itd.
  <item>,,Pametno`` usmerjanje kazalca.  To omogoča lahko premikanje
    kazalca v urejevalnikih besedila ipd. brez premika rok z
    Brailleovega zaslona.
  <item>Funkcija ,,izreži &amp; prilepi``.  To je posebej uporabno
    za kopiranje dolgih imen datotek, zapletenih ukazov, itd.
  <item>Trenutna (on-line) pomoč.
  <item>Podpora za različne Braice.
  <item>Modularna zasnova omogoča relativno lahko dodajanje gonilnikov
    za druge Braillove zaslone, ali celo (upajmo) prenos na druge
    platforme, podobne Unixu.
</itemize>

Opis v zemljevidu programja za Linux:
<descrip>
  <tag/Naslov:/ BRLTTY - Program za dostop do Unixa za slepo osebo,
    ki uporablja programski Brailleov terminal.
  <tag/Različica:/ 1.0.2, 17SEP96
  <tag/Datum vnosa:/ 17. september 1996
  <tag/Opis:/ BRLTTY je strežnik, ki omogoča dostop do konzole Unixa
    slepi osebi, ki uporablja programski Brailleov zaslon (angl. soft
    Braille display) (glejte datoteko <tt/README/ za popolno razlago).
    <p>
    BRLTTY deluje le s tekstovnimi aplikacijami.
    <p>
    Upamo, da bo ta sistem razširjen s podporo drugih programabilnih
    Brailleovih vrstic, in morda tudi s podporo drugih platform,
    podobnih Unixu.
  <tag/Ključne besede:/ Braille, konzola, dostop, prizadeti vid, slepota
  <tag/Avtorji:/ <htmlurl name="nn201@cus.cam.ac.uk"
    url="mailto:nn201@cus.cam.ac.uk"> (Nikhil Nair),
    <htmlurl name="nico@cam.org" url="mailto:nico@cam.org"> (Nicolas Pitre),
    <htmlurl name="doyons@jsp.umontreal.ca"
     url="mailto:doyons@jsp.umontreal.ca"> (Stephane Doyon),
    <htmlurl name="jrbowden@bcs.org.uk" url="mailto:jrbowden@bcs.org.uk">
    (James Bowden)
  <tag/Vzdrževalec:/ nn201@cus.cam.ac.uk (Nikhil Nair)
  <tag/Prvotno mesto:/
    <htmlurl name="ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/system/access"
      url="ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/system/access/">/
    <htmlurl name="brltty-1.0.2.tar.gz"
       url="ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/system/access/brltty-1.0.2.tar.gz">
    (110 KB, vključno z datoteko README),
    <htmlurl name="brltty-1.0.2.README"
       url="ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/system/access/brltty-1.0.2.README">
    (6 KB),
    <htmlurl name="brltty-1.0.2.lsm"
       url="ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/system/access/brltty-1.0.2.lsm">
    (1 KB).
  <tag/Platforme:/ Linux (jedro 1.1.92 ali poznejše), tekoč na PC ali
    na DEC Alpha.  Brez X/grafike.
    <p>
    Podprte Brailleove vrstice (le s serijsko komunikacijo):
    <itemize>
      <item>Tieman B.V.: CombiBraille 25/45/85;
      <item>Alva B.V.: serije ABT3xx;
      <item>Telesensory Systems Inc.: PowerBraille 40 (ne 65/80),
        Navigator 20/40/80 (le zadnja različica firmwarea?).
    </itemize>
  <tag/Politika kopiranja:/ GPL
</descrip>

<sect1>Screen
<p>
Screen je standarden kos programja, ki dovoljuje veliko različnim
programom, da tečejo na enem samem terminalu ob istem času.
Razširjen je bil z neposredno podporo nekaterih Brailleovih vrstic
(tistih podjetja Telesensory).

<sect1>Rsynth
<p>
To je sintetizator govora, uvrščen v zemljevid programja za Linux
(Linux Software Map).  Baje ne deluje dovolj dobro, da bi ga lahko
uporabljala oseba s prizadetim vidom.  Uporabite raje strojno
opremo, ali ga izboljšajte ... prosti sintetizator govora bi bil
zelo zelo uporaben.

<sect1>xocr
<p>
<tt/xocr/ je paket za Linux, ki izvaja optično prepoznavanje znakov.
Kot pri programu <tt/Rsynth/, se tudi tukaj bojim, da ne bo sprejemljiv
kot izključni paket za vhod osebe s prizadetim vidom.  Sumim, da
uporabljeni algoritem potrebuje še osebo, ki prebere prepoznano
besedilo in preveri, če je prepoznavanje pravilno.  Rad bi se motil.

<sect1>xzoom<label id="xzoom">
<p>
<tt/xzoom/ je povečevalnik zaslona, podoben kot <tt/xmag/, a znatno
boljši in zelo uporaben za slabovidno osebo.  Glavna slabost
pripomočka <tt/xzoom/ je, da ne more povečevati dela zaslona pod
seboj, da nekatere nadzorne tipke niso združljive z običajnim
okenskim upravljalnikom <tt/fvwm/, in, da njegova privzeta nastavitev
ne teče po omrežju (to se lahko spremeni na račun hitrosti).
Razen teh pomanjkljivosti pa je izvrsten.  Izvaja nenehno povečevanje,
ki vam omogoča, naprimer, pomik dokumenta gor in dol, medtem, ko
imate razdelek, ki ga berete, vseskozi povečan.  Alternativno,
lahko premikate majhno škatlo po zaslonu, povečujete vsebino in
iščete področje, ki ga želite videti.  <tt/xzoom/ je dostopen tudi
kot paket RPM z običajnih mest za RedHat, kar pomeni, da ga bodo
ljudje, ki uporabljajo sistem RPM (npr. uporabniki distribucije
RedHat Linux) zlahka namestili.

<descrip>
  <tag/Naslov:/ <tt/xzoom/
  <tag/Različica:/ 0.1
  <tag/Datum vnosa:/ 30. marec 1996
  <tag/Opis:/ <tt/xzoom/ lahko poveča (za celoštevilsko vrednost),
    obrača (za večkratnik 90 stopinj) in zrcali okoli osi X ali Y
    na zaslonu X11, in rezultat prikaže v svojem zaslonu.
  <tag/Ključne besede:/ X11, zoom, povečava, xmag
  <tag/Avtor:/ Itai Nahshon &lt;<htmlurl name="nahshon@best.com"
    url="mailto:nahshon@best.com">&gt;
  <tag/Vzdrževalec:/ Itai Nahshon &lt;<htmlurl name="nahshon@best.com"
    url="mailto:nahshon@best.com">&gt;
  <tag/Prvotno mesto:/ <url url="ftp://sunsite.unc.edu/">,
    verjetno na <htmlurl name="/pub/Linux/X11/xutils"
      url="ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/X11/xutils/">/
    <htmlurl name="xzoom-0.1.tgz"
       url="ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/X11/xutils/xzoom-0.1.tgz">
  <tag/Platforme:/ Linux+X11.  Podpora le za 8-bitno barvno globino.
    Preizkušeno le z Linuxom 1.3.* in gonilnikom za XSVGA 3.1.2.
    Potrebuje razširitve XSHM.
  <tag/Politika kopiranja:/ Prosta.
</descrip>

<sect1>NFBtrans<label id="nfbtrans">
<p>
<tt/nfbtrans/ je program za pretvarjanje večstopenjske Braice,
ki ga v ZDA razširja <em>National Federation for the Blind</em>.
Izdan je kot prosti program v upanju, da ga bo kdo izboljšal.
Pokriti jeziki so ameriška angleščina, angleška angleščina,
španščina, ruščina, esperanto, nemščina, biblijska hebrejščina
in biblijska grščina, čeprav se lahko dodajo tudi drugi preprosto
tako, da napišete prevajalsko tabelo.  Pokrite so tudi nekatere
računalniške in matematične oblike.  Uspelo mi ga je prevesti
pod Linuxom, vendar ga nisem mogel preizkusiti, ker trenutno nimam
na voljo Brailleove vrstice.

NFBtrans dobite na <url url="ftp://nfb.org/nfb/braille/nfbtrans/">.
Po prenosu ga boste morali še prevesti.

<sect2>Prevajanje NFBtrans za Linux
<p>
Ta popravek sem vrnil vzdrževalcu programa NFBtrans in pravi,
da ga je vključil, torej, če imate novejšo različico od 740,
vam verjetno ne bo treba storiti nič posebnega.  Le sledite
navodilom, vključenim v paket.

<tscreen><verb>
unzip -L NFBTR740.ZIP   &num; ali pač katerokoli datoteko že imate
mv makefile Makefile
</verb></tscreen>

Potem posnemite naslednje v datoteko (npr. <tt/patch-file/)

<code>
*** nfbpatch.c.orig     Tue Mar 12 11:37:28 1996
--- nfbpatch.c  Tue Mar 12 11:37:06 1996
***************
*** 185,190 ****
--- 185,193 ----
    return (finfo.st&lowbar;size);
  &rcub;                /* filelength */
  
+ &num;ifndef linux 
+ /* pretty safe to assume all linux has usleep I think ?? this should be
+ done properly anyway */
  &num;ifdef SYSVR4
  void usleep(usec)
    int usec;
***************
*** 195,200 ****
--- 198,204 ----
UKP  &rcub;                /* usleep */
  
  &num;endif
+ &num;endif 
  
  void beep(count)
    int count;
</code>

in poženite

<tscreen><verb>
patch &lt; patch-file
</verb></tscreen>

Potem vpišite

<tscreen><verb>
make
</verb></tscreen>

in program bi se moral prevesti.

<sect1>UnWindows<label id="unwindows">
<p>
UnWindows je paket pripomočkov za dostop do grafičnega sistema X,
ki ponuja mnoge uporabne možnosti za slabovidne (ne slepe).
Vključuje povečevalnik zaslona in druge prilagojene pripomočke
za lažjo določitev kazalca.  Paket UnWindows lahko vzamete z mesta
<url url="ftp://ftp.cs.rpi.edu/pub/unwindows/">.

Paket ne bo hotel takoj delovati na Linuxu, saj se zanaša na posebne
lastnosti računalnikov Sun.  Vendar nekateri pripomočki le delujejo
in uspelo mi je prenesti skoraj vse ostale, torej je lahko ta
paket zanimiv za nekatere ljudi.  Moj prenos bo vključen nazaj
v izvirnik ali pa bo dostopen v arhivih liste BLINUX (glejte
<ref id="www" name=",,Viri na svetovnem spletu``">).  Pripomoček,
ki še ne deluje, je nastavitveni pripomoček.

V moji različici programi, namesto, da sami ustvarjajo zvoke,
le kličejo drug program.  Drugi program je lahko na primer
<tscreen><verb>
play /usr/lib/games/xboing/sounds/ouch.au
</verb></tscreen>
ki zaigra zvok <tt/ouch.au/, denimo, ko kazalec zadene levi rob
zaslona.

<sect2>dynamag
<p>
<tt/dynamag/ je program za povečavo zaslona.  Prosim, poglejte
podrazdelek <ref id="screen-mag" name=",,Povečava zaslona``">.
Ta program je deloval že v privzeti distribuciji.

<sect2>coloreyes
<p>
<tt/coloreyes/ omogoča preprosto določitev kazalca (miškinega).
Sestavlja ga par oči, ki vedno gledajo v smer kazalca (kot
<tt/xeyes/) in spreminjajo barvo, odvisno od oddaljenosti od
miške (za razliko od <tt/xeyes/).  To ne deluje v privzeti
distribuciji, a zdi se, da preizkusna različica z istega mesta
deluje.

<sect2>border
<p>
<tt/border/ je program, ki zazna, kdaj se kazalec (miške) premakne
na rob zaslona in odda zvok, glede na rob, ki se mu je približal.
Dostopna različica uporablja poseben zvočni sistem Suna.  To sem
spremenil, da namesto tega le požene ukaz, ki je lahko katerikoli
zvočni program za Linux.

<sect2>un-twm
<p>
Okenski upravljalnik je poseben program, ki nadzira položaj vseh
ostalih oken (programov), prikazanih na zaslonu X.  <tt/un-twm/ je
posebna različica, ki se zvočno oglaša, ko kazalec vstopa v različna
okna.  Zvok je odvisen od okna, v katerega je vstopil kazalec.
Razširjana različica ne deluje na Linuxu iz podobnih razlogov kot
pri pripomočku <tt/border/.  Spet, imam že posebno delujočo različico,
ki bo dostopna v času, ko boste brali tole.

<sect>Strojna oprema
<p>
<sect1>Brailleovi terminali, poganjani s pomnilnikom zaslona<label id="memmap-braille">
<p>
To so Brailleovi terminali, ki lahko berejo zaslonski pomnilnik
neposredno v običajnem tekstovnem načinu.  Mogoče jih je
uporabljati za delo z Linuxom za skoraj vse stvari, ki jih lahko
počne videči uporabnik konzole, vključno z namestitvijo sistema.
Vendar je v jedru Linuxa prisotna težava s pomikom zaslona nazaj,
zato je treba uporabiti popravek jedra.  Glejte podrazdelek
<ref id="memmap-patch" name=",,Popravek jedra za Braillex in
Brailloterm``">.

<sect2>Braillex 
<p>
Braillex je terminal, načrtovan, da bere neposredno iz zaslonskega
pomnilnika, torej shaja brez problemov s programi za MS-DOS,
ki se ne obnašajo čudno.  Če lahko nekaj vidite na zaslonu, potem
mora bi moral ta terminal to pokazati v Braici.  V Linuxu je
žal upravljanje z zaslonom narejene drugače od MS-DOS-a, torej
mora biti to nekako spremenjeno.

Za delovanje tega terminala, morate najprej uporabiti popravek,
podan spodaj v podrazdelku <ref id="memmap-patch" name=",,Popravek
jedra za Braillex in Brailloterm``">.  Ko je enkrat to opravljeno,
postane Braillex eno najprimernejših načinov za uporabo Linuxa,
saj omogoča branje vse informacije, normalno dostopne videči
osebi.  Drugi terminali ne začnejo delovati, dokler se operacijski
sistem popolnoma ne naloži.

Braillex je dostopen z dvema ureditvima Brailleovih celic (80x1
ali 40x2), obstaja tudi model, imenovan IB 2-D, ki ima tudi
vertikalno pomičnico za prikaz informacij o vseh vrsticah
zaslona (uporablja 4 programabilne točke na vrstico zaslona).

<verb>
Cena: 8,995 (funti šterlingi) ali 11495 UKP za 2-D
Izdelovalec: Alphavision Limited (Združeno kraljestvo)
Dobavitelji: ????
</verb>

<sect2>Brailloterm
<p>
<quote>
Kaj je Brailloterm?
<p>
To je Brailleova vrstica z možnostjo osveževanja prikaza,
ki jo je izdelalo podjetje KTS Kommunikations-Technik Stolper GmbH.
Ima 80 Brailleovih celic v eni sami vrstici.  Vsaka celica
ima 8 pik, ki so kombinirane tako (gor/dol), da ponazarjajo znak.
Privzeto mi Brailloterm prikazuje vrstico, v kateri je zaslonski
kazalec.  Z uporabo nekaterih funkcij Brailloterma lahko vidim
katerokoli vrstico zaslona.
<p>
&lsqb;Jose Vilmar Estacio de Souza &lt;<htmlurl
 url="mailto:jvilmar@embratel.net.br"
 name="jvilmar@embratel.net.br">&gt;&rsqb;
</quote>
<p>
Jose potem nadaljuje in pravi, da lahko terminal uporablja tudi
serijska vrata pod DOS-om, toda, da potrebuje poseben program.
Ne vem, če bo katerikoli od njih deloval z Linuxom.
<p>
Kot pri Braillexu, potrebuje jedro poseben popravek, da deluje
pravilno.  Glejte podrazdelek <ref id="memmap-patch" name=",,Popravek
jedra za Braillex in Brailloterm``">.

<verb>
Cena: okoli 23.000 DEM /  15.000 USD
Proizvajalec: Kommunikations-Technik Stolper GmbH, Nemčija
Dobavitelji: ????
</verb>


<sect2>Popravek jedra za Braillex in Brailloterm<label id="memmap-patch">
<p>
To verjetno velja tudi za vse drugi terminale, ki berejo direktno
zaslonski pomnilnik za delo v MS-DOS-u.  Pošljite mi pošto
s potrditvijo drugih terminalov, ki delujejo.  To ne velja in
bo pravzaprav izgubilo nekatere možnosti terminalov, ki jih
poganja programje BRLTTY.
<p>
Pravijo, da se ta popravek uporablja na vseh jedrih različice 1.2.X.
Delovati bi moral tudi na vseh jedrih različic od 1.1.X do 1.3.72,
le z opozorilom programa <tt/patch/ (preizkusil sem vsaj, da deluje
z jedrom 1.3.68).  <bf>Od jedra Linuxa 1.3.75 naprej, ta popravek
ni več potreben</bf>, saj lahko nastavite jedro, da ne pomika zaslona,
z uporabo ,,<tt>linux no-scroll</tt>`` v pozivniku LILO.  Za
podrobnosti glejte spis <em>Boot Prompt HOWTO</em>.

<code>
*** drivers/char/console.c&tilde;	Fri Mar 17 07:31:40 1995
--- drivers/char/console.c	Tue Mar  5 04:34:47 1996
***************
*** 601,605 ****
  static void scrup(int currcons, unsigned int t, unsigned int b)
  &lcub;
! 	int hardscroll = 1;
  
  	if (b > video&lowbar;num&lowbar;lines || t >= b)
--- 601,605 ----
  static void scrup(int currcons, unsigned int t, unsigned int b)
  &lcub;
! 	int hardscroll = 0;
  
  	if (b > video&lowbar;num&lowbar;lines || t >= b)
</code>

Za uporabo tega popravka:
<enum>
<item>Posnemite zgornji tekst v datoteko (denimo <tt/patch-file/)
<item>Spremenite imenik v podimenik <tt>drivers/char</tt> izvorne
  kode vašega jedra.
<item>Poženite
<tscreen><verb>
patch &lt; patch-file
</verb></tscreen>
<item>Prevedite svoje jedro kot običajno.
</enum>

<p>
Uporabite te popravke in morali bi biti sposobni uporabljati Brailleov
terminal za branje konzole Linuxa, kot običajno.
<p>
Ta popravek, izražen z besedami, pomeni le: ,,Spremeni 1 v 0 v prvi
vrstici funkcije <tt/scrup/, ki mora biti blizu vrstice 603 v
datoteki <tt>drivers/char/console.c</tt>!``.  Glavna stvar programa
<tt/patch/ je, da to razume, in da zna uganiti, kaj naj stori,
kadar razvijalci Linuxa spremenijo vsebino te datoteke.
<p>
Če želite uporabljati sodobnejše jedro s popolnoma onemogočenim
pomikanjem zaslona nazaj (namesto rešitve v zagonskem pozivniku,
ki sem jo že omenil), lahko uporabite naslednji popravek.
<bf>To ne velja za jedra, starejša od 1.3.75!</bf>

<code>
*** console.c&tilde;	Fri Mar 15 04:01:45 1996
--- console.c	Thu Apr  4 13:29:48 1996
***************
*** 516,520 ****
  unsigned char has&lowbar;wrapped;          /* all of videomem is data of fg&lowbar;console */
  static unsigned char hardscroll&lowbar;enabled;
! static unsigned char hardscroll&lowbar;disabled&lowbar;by&lowbar;init = 0;

  void no&lowbar;scroll(char *str, int *ints)
--- 516,520 ----
  unsigned char has&lowbar;wrapped;          /* all of videomem is data of fg&lowbar;console */
  static unsigned char hardscroll&lowbar;enabled;
! static unsigned char hardscroll&lowbar;disabled&lowbar;by&lowbar;init = 1;

  void no&lowbar;scroll(char *str, int *ints)
</code>


<sect1>Programsko gnani Brailleovi terminali<label id="serial-braille">
<p>
Princip delovanja teh terminalov je zelo blizu principu delovanja
terminala s katodno cevjo (CRT), kot je VT100.  Povežejo se na
serijska vrata in računalnik mora poganjati programe, ki jim
pošiljajo izhod.  Trenutno sta za Linux na voljo dva znana programa;
<tt/BRLTTY/ (glejte razdelek <ref id="brltty" name=",,BRLTTY``">)
in izboljšan Brailleov zaslon (angl. Braille enhanced screen).

<sect2>Tieman B.V. 
<p>
<sect3>CombiBraille
<p>
Ta Brailleov terminal je podprt s programjem <tt/BRLTTY/.
Pride v treh različicah s 25, 45 ali 85 Brailleovih celic.
Dodatnih pet celic glede na standardni zaslon se uporablja
kot podatki o statusu.

<verb>
Cena: okoli 4.600 UKP za model s 45 celicami ...
Izdelovalec: Tieman B.V.
Dobavitelji: Concept Systems, Nottingham, England
         (glas: +44 115 925 5988)
</verb>

<sect2>Alva B.V.
<p>
Serije ABT3xx so podprte v <tt/BRLTTY/.  V tem času je potrjeno le
delovanje ABT340.  Prosim, pošljite podatke o drugih modelih
avtorjem <tt/BRLTTY/.

<verb>
Cena: 20 celic - 2.200 UKP; 40 celic 4.500 UKP; 80 celic 8.000 UKP
Izdelovalec: Alva
Dobavitelji: Professional Vision Services LTD, Hertshire, England 
           (+44 1462 677331)
</verb>

<sect2>Prikazovalniki Telesensory Systems Inc.
<p>
Ker so priskrbeli podatke o programiranju razvijalcem, so
prikazovalniki Telesensory podprti v <tt/BRLTTY/ in <tt/screen/.

<sect3>Powerbraille
<p>
Obstajajo trije modeli: 40, 65 in 80 vrstic.  Le za 40-vrstični
model se ve, da je podprt v <tt/BRLTTY/.

<verb>
Cena: 20 celic - 2.200 UKP; 40 celic 4.500 UKP; 80 celic 8.000 UKP
Proizvajalec: Alva
Dobavitelj: Professional Vision Services LTD, Hertshire, England 
           (+44 1462 677331)
</verb>

<sect3>Navigator
<p>
Spet obstajajo trije modeli: 20, 60 in 80.  Za zadnje različice
je znano, da delujejo z <tt/BRLTTY/, a ne ve se, ali delujejo tudi
prejšnje (s prejšnjim firmwareom).

<verb>
Cena: 80 celic 7.800 UKP
Proizvajalec: Alva
Dobavitelji: Professional Vision Services LTD, Hertshire, England 
           (+44 1462 677331)
</verb>

<sect2>Braille Lite
<p>
To je bolj prenosni računalnik kot pa terminal.  Lahko pa ga
uporabljate z BRLTTY različice 0.22 (a ne z novejšo različico)
kot običajen Brailleov terminal.  Žal veliko stvari, dostopnih
z izdelkom CombiBraille, ne morete uporabljati z Braille Lite.
To pomeni, da se ga morate izogibati za uporabo z Linuxom, če
je le mogoče.

<verb>
Cena: 3.395 USD
Izdelovalec: Blazie Engineering
</verb>

<sect1>Sintetizatorji govora
<p>
Sintetizatorji govora se običajno priključijo na serijska vrata
osebnega računalnika.  Uporabne lastnosti vključujejo:
<itemize>
  <item>Brailleove oznake na delih.
  <item>Veliko glasov, ki omogočajo, da se različni deli dokumenta
    govorijo različno.
  <item>Uporabo z naglavnimi zvočniki (ni na voljo v vseh modelih).
</itemize>

Kritični problem je kakovost govora.  To je veliko pomembneje nekomu,
ki uporablja sintetizator zvoka kot glaven vir informacij, kot pa
nekomu, ki posluša všečne zvoke za zabavo.  Najbrž iz tega razloga
T. V. Raman priporoča le DECTalk.  Sprejemljive alternative bi bile
v redu.

<sect2>DECTalk Express
<p>
To je strojni sintetizator govora.  Priporoča se uporaba z
Emacspeakom in pravzaprav je nabor DECTalk edina vrsta
sintetizatorjev zvoka, ki jo podpira ta paket.  Ta sintetizator
ima prav vsako uporabno lastnost, za katero vem.  Edina
pomanjkljivost, ki so jo lahko trenutno spomnim, je cena.

<verb>
Cena: 1.195 USD
Izdelovalec: Digital Equipment Corporation

Dobavitelji: Mnogi.  Prosim za podrobnosti o tistih,
        ki ponujajo posebno podporo za Linux.
        Posvetujte se z lokalnimi organizacijami,
        samim Digitalom, ali spletno stranjo za
        Emacspeak.
</verb>


<sect2>Accent SA
<p>
To je sintetizator podjetja Aicom Corporation.  Začel se je poskus
pisanja gonilnika zanj, a je potrebna pomoč.  Prosim, poglejte
<url url="http://www.cyberspc.mb.ca/~astrope/speak.html">, če mislite,
da lahko pomagate.

<sect2>SPO256-AL2 Speak &amp; čip Spell
<p>
Pokazalo se je zanimanje za uporabo tega čipa v doma narejenih
govorečih vezjih.  Zanima me, če kdo to s pridom uporablja.
Programski paket <tt/speak-0.2pl1.tar.gz/ je naredil
David Sugar &lt;<htmlurl url="mailto:dyfet@tycho.com" 
name="dyfet@tycho.com">&gt;.  Sumim pa, da kakovost izhoda
ni dovolj dobra za redno uporabo.

<sect>Priznanja<label id="acknowl">
<p>
Večina tega spisa je zbrana iz različnih informacijskih virov
na Internetu, veliko jih najdete z iskalnikom Yahoo in DEC-ovim
iskalnim strojem Alta Vista.  V to je vključena dokumentacija
večine programskih paketov, omenjenih v besedilu.  Nekaj podatkov
je bilo napaberkovanih z letakov s pomočjo <em>Kraljevega
nacionalnega inštituta za slepe</em>.

T. V. Raman, avtor Emacspeaka, je zanesljivo prispeval pripombe,
podatke in besedilo, kot me tudi seznanil z drugimi ljudmi na
Internetu, ki jih je poznal.

Kenneth Albanowski &lt;<htmlurl url="mailto:kjahds@kjahds.com" 
name="kjahds@kjahds.com">&gt; je priskrbel popravek, potreben
za Brailloterm, in podatke o njem.

Roland Dyroff iz <htmlurl url="http://www.suse.de/" name="S.u.S.E. GmbH"> 
(distributerji Linuxa in izdelovalci distribucije S.u.S.E. Linux
(angleška/nemška)) je na mojo prošnjo pregledal KTS Stolper GmbH
in dobil nekatere strojne podrobnosti in informacije o Braillotermu.

Najbolj obsežno in skrbno preverjanje tega dokumenta sta opravila
James Bowden &lt;<htmlurl url="mailto:jrbowden@bcs.org.uk" 
name="jrbowden@bcs.org.uk">&gt; in Nikhil Nair &lt;<htmlurl
url="mailto:nn201@cus.cam.ac.uk" name="nn201@cus.cam.ac.uk">&gt;,
avtorja <tt/BRLTTY/, ki sta predlagala veliko število popravkov,
kot tudi dodatnih informacij o nekaterih temah.

Pisci prispevkov na elektronska spiska ,,blinux`` in ,,linux-access``
so prispevali k temu spisu tako, da so mi priskrbeli informacije,
ki sem jih prebral.

Mark E. Novak s centra Trace R&amp;D <url url="http://trace.wisc.edu/">
me je usmeril v smer različnih programskih paketov in podatkov, ki
jih prej še nisem videl.  Dal je tudi pripombe na strukturo tega
dokumenta, ki sem jih delno upošteval, verjetno pa bi moral storiti
še več.

Množica drugih piscev prispevkov vključuje Nicolasa Pitriea in
Stephana Doyona.

Veliko drugih ljudi je prispevalo pripombe in informacije.
Posebni prispevki so zabeleženi v tem spisu.

Angleška različica tega spisa je bila narejena posebej za knjigo
<em>Dr. Linux</em>, ki jo je izdala založba <htmlurl
url="http://www.redhat.com/" name="RedHat">.  To je zato, ker
so poslali opozorilo o grozeči izdaji meni in drugim avtorjem
projekta LDP.  Za to njihovo dejanje sem jim močno hvaležen,
saj napačni ali stari podatki v knjigi ležijo naokoli veliko dlje
kot na Internetu.

Gotovo ste prispevali k temu spisu tudi vi, a vas nisem omenil.
Ne skrbite, to je bilo po pomoti, se opravičujem.  Le povejte mi,
in vas bom dodal v naslednjo različico.
</article>
