<!doctype linuxdoc system>
<!-- $Id: INFO-SHEET-sl.sgml,v 0.11 2002/05/23 20:01:08 roman Exp $ -->

<article>

<title>Linux: Informativni letak</title>
<author>Michael K. Johnson, &lt;johnsonm@redhat.com&gt;</author>
<date>v4.14, 1. september 1998</date>

<abstract>
Ta spis ponuja osnovne podatke o operacijskem sistemu
Linux, skupaj z razlago sistema, seznamom lastnosti, nekaj zahtevami
za delovanje in nekaterimi viri.
</abstract>

<toc>

<sect>Uvod v Linux
<p>
Linux je Unix in ni Unix. Je Unix, saj upošteva določila POSIX
in se nasploh vede kot Unix, in ni Unix, saj je bil 
napisan povsem na novo in ni v njem niti ene same programske vrstice iz
sistema AT&amp;T Unix. Linux je popolnoma prosta izvedba določil
POSIX z razširitvami System V in BSD, dosegljiva v izvirni in
prevedeni obliki. Linux je avtorsko delo Linusa B. Torvaldsa
&lt;torvalds@transmeta.com&gt; in drugih sodelavcev in se
lahko prosto razširja pod pogoji, navedenimi v GNU Public License
(GPL). Izvod GPL obsega izvirno kodo za Linux; sicer pa je
dostopna na <url url="ftp://prep.ai.mit.edu/pub/gnu/COPYING">.

<em/Linux/ je le jedro operacijskega sistema; tisti del,
ki krmili strojno opremo, upravlja datoteke, procese in tako
naprej. Imamo več kombinacij Linuxa z naborom pripomočkov in
namenskih programov, skupaj s katerimi predstavlja popoln operacijski
sistem. Vsaka od teh kombinacij se imenuje <em/distribucija/
Linuxa. Čeprav ime <em/Linux/ v ožjem pomenu besede 
označuje le jedro, pa z njim pogosto poimenujemo kar celoten sistem,
zgrajen na jedru Linux. Tudi ta raba je pravilna. Seznam in
kratek opis različnih distribucij si oglejte na <url
url="http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/Distribution-HOWTO.html">.
<em/Nobena/ od teh distribucij pa ni ,,uradni Linux``.

Linux <em/ni/ v javni lasti, niti ni ,,program za pokušino`` 
(shareware). Sodi med <bf/prosto/ programje (angleško
,,freeware`` ali Open Source Software[TM]; glej tudi <url
url="http://www.opensource.org/">). Kopije prostega programa lahko
delite z drugimi, vendar le, če priložite tudi izvirno kodo,
oziroma če je izvirna koda tudi dosegljiva. Če ste prosti program
izpopolnili ali spreminjali, ste zakonsko obvezani, da tudi izpopolnitve in
spremembe napravite dostopne pod enakimi pogoji. Podrobnosti so
opisane v GNU General Public License.

Linux je v izdaji 2.0 še vedno prost in bo ostal tak tudi v
prihodnje. Zaradi narave zaščite licence GNU, katere predmet je Linux,
bi bilo protizakonito, če bi se to spremenilo. Bodite pozorni: izraz
,,free`` se nanaša na svobodo, ne na ceno, in povsem legalno je
zahtevati denarno nadomestilo za razširjanje Linuxa, vse dokler mu
prilagate tudi izvirno kodo. Zapisano je poenostavitev, za natančno
pravno razlago pogojev glej GNU General Public License.
 
Linux teče v računalnikih s procesorji Intel 386, 486 ali Pentium z
vodili ISA, EISA, PCI ali VLB. MCA (Micro Channel družbe IBM) v izdaji
jedra 2.0.x še ni dobro podprt, preizkusna izvedba podpore pa je
zajeta v razvojno izvirno kodo jedra izdaje 2.1.x. Če vas zanimajo podrobnosti,
si oglejte <url url="http://glycerine.itsmm.uni.edu/mca/">.

V delu je priredba za več računalnikov s procesorji Motorola
680x0 (trenutno teče v nekaj Amigah, Atarijih in računalnikih
VME), ki že deluje precej dobro. Zahteva procesor 68020 z
enoto MMU ali procesorje 68030, 68040 ali 68060. Zahteva
tudi numerični koprocesor (FPU). Omrežne funkcije ter okolje X
že delujejo. Glej <url url="news:comp.os.linux.m68k">.

Linux teče dobro na procesorju DEC Alpha in trenutno podpira čipovja
,,Jensen``, ,,NoName``, ,,Cabriolet``, ,,Universal Desktop Box`` (bolj
znan kot Multia) in več drugih. Podrobnosti si oglejte na <url
url="http://www.azstarnet.com/~axplinux/FAQ.html">.

Linux dobro deluje tudi na procesorju Sun SPARC; večina modelov sun4c,
sun4m in sun4u zdaj že podpira Linux, podporo sun4 pa izdelujejo.
Red Hat Linux je v času pisanja tega spisa edina
distribucija Linuxa, ki je na voljo za Sun SPARC; podrobnosti najdete na
<url url="http://www.redhat.com/support/docs/rhl-sparc/">

Priredbo za arhitekturo Power PC, skupaj z računalniki PowerMac 
(NuBus in PCI), Motorola, IBM in Be, intenzivno razvijajo. Oglejte
si <url url="http://www.cs.nmt.edu/~linuxppc/"> in
<url url="http://www.linuxppc.org/">.

Priredbe za druge arhitekture, skupaj z MIPS (glejte <url
url="http://linus.linux.sgi.com/"> in <url url="http://lena.fnet.fr">
in ARM, so na različnih stopnjah razvoja. Rezultatov morda ne gre 
pričakovati takoj; če pa vas delo zanima in ste željni in sposobni
k njemu tudi sami prispevati, boste verjetno hitro našli stik z drugimi
sodelavci.

Linuxa že dolgo ne moremo več šteti za preizkusno različico, saj
je prva izdaja (1.0) izšla že 14. marca 1994. Seveda so v sistemu 
še vedno napake in s časom nastajajo tudi nove in so seveda
tudi popravljene. Ker delo z Linuxom sledi ,,modelu odprtega
razvoja``, vse nove izvedenke javno izidejo, ne glede na to, ali
so ,,produkcijske kakovosti`` ali ne. Vendar pa je bila za pomoč
pri ugotavljanju, katere izvedenke so stabilne in katere
ne, vpeljana naslednja shema: izdaje 1.x.y, pri čemer je x sodo
število, so stabilne, namenjene zgolj odpravljanju napak. Tako
so bile od izdaje 1.2.2 do 1.2.3 odpravljene samo nekatere
napake, ni pa bilo dodanih nobenih novih lastnosti. Izdaje
1.x.y, pri čemer je x liho število, pa so razvojne izvedenke, v katerih
se od ene izdaje do druge odpravljajo napake in dodajajo nove
funkcionalnosti. Take izdaje so lahko nestabilne in so
namenjene razvijalcem. Tu in tam, ko se jedro
stabilizira, se razvoj novega stabilnega jedra zamrzne, nadaljuje
pa se delo z razvojno izvedbo jedra.

Trenutna stabilna izdaja je 2.0.36 (zadnja številka se bo spremenila z
odpravo napak in dodajanjem gonilnikov), nadalje pa razvijajo
eksperimentalno jedro 2.1.x. Izvirni kodi za jedro Linuxa je
priložena tudi datoteka Documentation/Changes, ki natančneje razloži
spremembe, na katere morate biti pozorni pri prehodu na novejšo
različico jedra. Večina uporabnikov Linuxa pa preprosto tu in tam
posodobi svojo distribucijo in s tem dobi tudi novo izdajo jedra.

Večina izdaj Linuxa, razvojnih ali stabilnih, je precej
stabilna. Če nimate posebnih ambicij, da bi vedno sledili
zadnji izdaji, in če izdaja, ki jo imate, počne, kar želite, lahko
mirno ostanete kar pri njej. Znan je primer računalnika, na
katerem je tekla izdaja 0.97p1 (izdana poleti 1992) nepretrgoma
136 dni brez napak (tekla bi še dlje, če ne bi bager po
nesreči presekal omrežnega kabla). Še drugi so poročali o
nepretrganem delovanju tudi več kot eno leto. Zadnje poročilo
navaja računalnik, na katerem še vedno teče izdaja 0.99p15s,
zdaj že več kot 600 dni.

Zavedati se moramo, da je razvoj Linuxa odprt in razpršen, medtem ko
je razvoj večine drugega programja zaprt in centraliziran. To pomeni,
da je trenutna razvojna različica vedno javno dostopna (z zamikom tedna
ali dveh) in jo lahko kdorkoli uporablja. Rezultat tega je, da so v izdaji,
ki prinaša novo funkcionalnost, skoraj vedno tudi napake. Po
drugi strani pa to pomeni tudi zelo hiter razvoj, tako da so napake
izsledene in odpravljene zelo hitro, dostikrat v nekaj urah, saj se z
njimi ukvarja veliko ljudi.

Zaprt, centraliziran razvoj nasprotno pomeni, da se s projektom
ukvarja posameznik ali skupina, in programje javno izdajo po tem, ko
mislijo, da dobro deluje. To navadno povzroči dolge intervale med
izdajami, zavleče čakanje na popravke napak in upočasni
razvoj. Končna javna izdaja takega programja je včasih res boljša,
vendar je razvoj na splošno mnogo počasnejši.

Razpravo o enem in drugem modelu razvoja programja najdete v eseju
Erica Raymonda ,,The Cathedral and the Bazaar`` <url
url="http://earthspace.net/~esr/writings/cathedral-bazaar/">.

Ob pisanju tega spisa (1. september 1998) je bila trenutna stabilna
izdaja Linuxa 2.0.35, zadnja razvojna izdaja pa 2.1.119.

<sect>Lastnosti Linuxa
<p>
<itemize>
<item>večopravilni: več programov teče hkrati.
<item>večuporabniški: več ljudi lahko hkrati dela na istem
   računalniku (in nobenih omejitev na dva uporabnika!).
<item>večarhitekturni: teče na več različnih mikroprocesorjih, ne le
   na Intelovih.
<item>večprocesorski: podpora SMP je na voljo za procesorje Intel
   in SPARC (za druge pa je v delu), Linux pa uporabljajo tudi
   v več ohlapno povezanih večprocesorskih aplikacijah, med
   njimi sistemi Beowulf (glejte
   <url url="http://cesdis.gsfc.nasa.gov/linux-web/beowulf/beowulf.html">)
   in Fujitsujev superračunalnik AP1000+ s procesorji SPARC.
<item>teče v zaščitenem načinu na 80386.
<item>zajema zaščito pomnilnika med procesi, tako da en sam
   program ne more ogroziti stabilnosti celotnega sistema.
<item>nalaganje programov na zahtevo: Linux prebere z diska v
   pomnilnik samo tiste dele programa, ki so dejansko
   potrebni.
<item>deljene pomnilniške strani. Več programov lahko bere iz istega
   pomnilnika in šele ko program poskusi pisati v pomnilnik, Linux
   stran (blok 4 KB) pomnilnika prepiše nekam drugam. Ta način prinese
   dve prednosti: večjo hitrost in manjšo porabo pomnilnika.
<item>navidezni pomnilnik s shranjevanjem na disk po eno stran
   naenkrat (paging) namesto shranjevanja pomnilniške slike celotnega
   procesa (swapping); na ločeno particijo ali pa v datoteko ali pa
   na obe. Izmenjalni prostor na disku (ki se iz zgodovinskih razlogov
   še vedno imenuje swap) je mogoče dodati tudi med delom. V celoti
   more Linux uporabiti 16 območij za swap po 128 MB vsako, skupaj 2
   GB. Če je treba, je mogoče to omejitev popraviti s spremembo nekaj
   vrstic v izvirni kodi jedra.
<item>skupni pomnilniški fond za uporabniške programe in diskovni
   medpomnilnik, tako da se lahko ves prosti pomnilnik uporablja za
   predshranjevanje vsebine diska; po potrebi, ko programi zahtevajo več
   pomnilnika, pa se ta dinamično prilagodi.
<item>dinamično povezane deljene knjižnice (DLL) in seveda tudi
   statične knjižnice.
<item>izpis vsebine pomnilnika (core dump) ob nepravilnem zaključku
   programa, kar dovoljuje analizo z iskalnikom napak ne le med tekom
   programa, ampak tudi po tem, ko se je zrušil.
<item>večinoma združljiv na ravni izvirne kode s standardi POSIX,
   
  Sustem V in BSD.
<item>prek modula za posnemanje iBCS2 večinoma združljiv na
   binarni ravni s SCO, SVR3 in SVR4.
<item>vsa izvirna koda je dostopna, tudi celotno jedro,
   gonilniki, razvojna orodja in uporabniški programi; vse se sme tudi
   prosto razširjati. Kopica komercialnih programov, za katere izvirna
   koda ni na voljo, je bila prirejenih za Linux; vse, kar je bilo
   prosto, skupaj s celotnim osnovnim operacijskim sistemom, pa
   ostaja prosto.
<item>nadzor nad opravili po POSIX.
<item>psevdoterminali (pty).
<item>posnemanje numeričnega koprocesorja 387 v jedru, tako da ni
   potrebe, da bi programi izvajali svoje posnemanje. Vsak računalnik,
   v katerem teče Linux, je s stališča programerja videti, kakor da bi bil vanj
   vgrajen numerični koprocesor. Če ima računalnik v resnici
   koprocesor, bo Linux seveda uporabil tega namesto posnemanja, in
   jedro lahko tudi prevedete brez numeričnega posnemanja, s čimer
   prihranite nekaj malega pomnilnika.
<item>podpira številne neangleške ali posebne tipkovnice, enostavno
   pa je tudi dodati podporo novim.
<item>več navideznih konzol: več (do 64) neodvisnih prijav prek
   konzole, ki jih lahko preklapljate s kombinacijo tipk
   (neodvisno od strojne opreme za prikaz).
<item>podpira več datotečnih sistemov, med njimi minix, Xenix, vse
   pogoste datotečne sisteme System V; ima sodoben lastni
   datotečni sistem, ki omogoča do 4 TB prostora in 255 znakov
   dolga imena datotek.
<item>transparenten dostop do particij MS-DOS (in particij FAT na
   OS/2) prek posebnega datotečnega sistema: ne potrebujete
   nobenih posebnih ukazov za uporabo particije MS-DOS, saj se
   kaže kot povsem običajni datotečni sistem Unix (razen čudnih
   omejitev glede dolžine imen, zaščite ipd.)  Za stisnjene
   particije pod MS-DOS 6 je zaenkrat treba uporabiti popravek
   (dmsdosfs). Podpora VFAT (Windows NT, Windows 95) je na
   voljo v Linuxu 2.0.
<item>posebni datotečni sistem, UMSDOS, omogoča, da Linux
   namestimo v datotečnem sistemu MS-DOS.
<item>podpora branju datotečnega sistema HPFS-2 pod OS/2 2.1.
<item>podpora HFS (Macintosh) je na razpolago kot ločen modul.
<item>datotečni sistem CD-ROM bere vse standardne zapise CD-ROM.
<item>podpora omrežju TCP/IP, skupaj s ftp, telnet, NFS itd.
<item>strežnik za Appletalk.
<item>strežnik in odjemnik za NetWare
<item>strežnik in odjemnik za Lan Manager in Windows (SMB)
<item>podpora številnim omrežnim protokolom: osnovni protokoli v
   zadnji razvojni izdaji zajemajo TCP, IPv4, IPv6, AX.25,
   X.25, IPX, DDP (Appletalk), NetBEUI, Netrom in druge.
   Stabilna izdaja trenutno obsega podporo TCP, IPv4,
   IPX, DDP in AX.25.
</itemize>

<sect>Strojne zahteve

<sect1>Minimalna sestava
<p>
Tole je verjetno najmanjša možna sestava, na kateri teče Linux:
procesor 386SX/16, 1 MB pomnilnika, disketnik (1,44 MB ali 1,2
MB), katerakoli podprta grafična kartica (in seveda tipkovnica,
monitor in tako naprej). To je dovolj, da sistem zaženete in
vidite, ali v računalniku sploh deluje, ne boste pa mogli
početi nič uporabnega. Dodatne informacije o delu z minimalno
sestavo najdete na <url url="http://rsphy1.anu.edu.au/~gpg109/mem.html">.

Da bi počeli kaj uporabnega, potrebujete še disk. Za zelo
minimalno nastavitev zadostuje od 5 do 10 MB prostora, v katerega
namestite samo najnujnejše ukaze in eno ali dve majhni
aplikaciji, denimo terminalski posnemovalnik. To je še vedno zelo,
zelo omejujoče in zelo neudobno, saj razen za res skromne aplikacije
ne pušča dovolj prostora. Na splošno tega ne priporočamo za nič
drugega kakor za preizkus, ali stvari delujejo, in seveda za
modrovanja o minimalnih zahtevah.

<sect1>Uporabna sestava
<p>
Če boste poganjali kateregakoli od računsko intenzivnih
programov, npr. gcc, X ali TeX, boste verjetno želeli kaj
hitrejšega od 386SX/16, čeprav z nekaj potrpežljivosti tudi ta 
zadostuje.

V praksi potrebujete vsaj 4 MB pomnilnika, če ne uporabljate okolja X,
in 8 MB, če ga. Če bo na sistemu hkrati delalo več uporabnikov ali če
boste hkrati poganjali več večjih programov (npr. prevajalnik), bo 4
MB verjetno premalo. Linux sicer deluje tudi z manj pomnilnika
(zadoščalo bi celo samo 2 MB), vendar pa bo tedaj uporabil disk kot
navidezni pomnilnik, in sistem bo prepočasen, da bi bil uporaben. Če
poganjate hkrati več programov, bo 16 MB pomnilnika znatno zmanjšalo
posege na disk. Če želite, da bo sistem pod normalno uporabo le
neznatno uporabljal disk kot navidezni pomnilnik, bo za enega
uporabnika verjetno zadostovalo 32 MB. Če poganjate več večjih
programov hkrati, bo morda 64 MB boljša izbira. Če pa poganjate
programe z večjim tekom po pomnilniku, pa boste bržkone morali seči
še više.

Količina diska je odvisna od tega, kaj želite namestiti. Za navaden
osnovni nabor podpornih programov Unixa, ukazno lupino in upravne
programe bo dovolj 10 MB, z nekaj malega prostora za uporabniške
datoteke. Za popolnejši sistem vzemite Red Hat, Debian ali kakšno
drugo distribucijo, in računajte, da boste potrebovali od 60 do 300 MB
prostora, odvisno od tega, kaj želite namestiti in katero distribucijo
uporabljate. K temu prostoru prištejte prostor, ki ste ga namenili za
datoteke uporabnikov. Če kupujete nov računalnik, glede na dandanašnje
cene diskov ni pametno kupovati premajhnega diska. Vzemite vsaj 2 GB,
raje 4 GB, in ne bo vam žal. Linux se dobro znajde tudi z novejšimi
zelo velikimi diski, denimo diski EIDE velikosti 11 GB ali diski
SCSI velikosti 18 GB.

Dodajte več pomnilnika, več diska, hitrejši procesor in drugo
glede na vaše potrebe, želje in zmožnosti, če želite kaj več
kot zgolj uporaben sistem. V splošnem pomeni v Linuxu 
dodatni pomnilnik bistveno večjo razliko kot v MS-DOS. To je
seveda povezano z omejitvijo MS-DOS na 640 KB, ki je v
Linuxu ni.

<sect1>Podprta strojna oprema
<p>
<descrip>

<tag/Mikroprocesor:/
	Vse, kar lahko izvaja programe v zaščitenem načinu 386;
	vsi modeli Intel 80386, 80486 in Pentium.
	Procesorji 80286 in starejši bodo morda nekega dne
	podprti z manjšim jedrom, imenovanim ELKS (Embeddable
        Linux Kernel Subset), vendar pa ne pričakujte enakih
	zmogljivosti. Različico za procesor Motorola 680x0 (68020
	z dodatno enoto MMU, 68030, 68040 in 68060), ki teče v
	računalnikih Amiga in Atari, najdete na
	tsx-11.mit.edu v imeniku 680x0. Veliko modelov DEC Alpha, Sun
        SPARC in Power PC je zdaj podprtih. V
	delu so priredbe za arhitekture ARM, Strong ARM in MIPS, za
	podrobnosti se obrnite drugam.

<tag/Arhitektura:/
	Vodilo PCI ISA, EISA in VLB. Podpora MCA (večinoma IBM
	PS/2) je nepopolna, vendar se izboljšuje (glej zgoraj).
	Linux je zahtevnejši glede strojne opreme kakor DOS, Windows ali
	večina drugih operacijskih sistemov. To pomeni, da kakšna
	obskurna strojna oprema, ki s kakšnim manj zahtevnim
	operacijskim sistemom deluje, z Linuxom morda ne bo
	delovala. Linux je tudi krasen preizkuševalec pomnilnika...

<tag/Pomnilnik:/
	Do 1 GB z Intelovimi procesorji; več v 64-bitnih
	sistemih. Nekateri, tudi Linus, so opazili, da je
	dodajanje pomnilnika brez hkratnega povečanja predpomnilnika
	(cache) zelo upočasnilo njihove računalnike. Če ste
	opazili, da je računalnik z dodanim pomnilnikom počasnejši,
	poskusite povečati predpomnilnik. Nekateri računalniki lahko
	predpomnijo samo določeno količino pomnilnika, ne glede na to,
	koliko pomnilnika je v resnici nameščenega (64 MB je meja za
	neki priljubljen nabor čipov). Več kot 64 MB pomnilnika zahteva
	poseben zagonski parameter, saj BIOS zaradi zastarele zasnove
	ne zna sporočiti več kot 64 MB pomnilnika. Jedra izdaje 2.1.x in
	novejša znajo samodejno prepoznati tudi več pomnilnika.

<tag/Zunanji pomnilnik:/
	Generični diski AT (EIDE, IDE, 16-bitni krmilniki diskov z MFM
	ali RLL ali ESDI) so podprti, enako tudi diski in druge enote
	SCSI, če je podprt krmilnik SCSI. Generični krmilniki XT
	(8-bitni krmilniki z MFM ali RLL) so tudi podprti. Podprti
	krmilniki SCSI: Advansys, Adaptec serije 1542, 1522, 1740,
	27xx in 29xx (z nekaj izjemami), krmilniki Buslogic
	MultiMaster in Flashpoint; krmilniki na podlagi NCR53c810,
	krmilniki DPT, krmilniki Qlogic ISP in FAS, Seagate ST-01 in
	ST-02, Future Domain, serija TMC-88x (ali katerikoli krmilnik
	na podlagi čipa TMC950) in TMC1660/1680, Ultrastor 14F, 24F in
	34F, Western Digital wd7000 in drugi. Tračne enote SCSI,
	QIC-02 in nekatere QIC-80 so tudi podprte. Podprtih je več
	enot CD-ROM, med njimi Matsushita/Panasonic, Mitsumi, Sony,
	Soundblaster, Toshiba, ATAPI (EIDE), SCSI in druge. Natančnejše 
podatke in modele si oglejte v Hardware
	Compatibility HOWTO. Pripis: ti seznami so 
	obsojeni na nepopolnost. Izdelovalci distribucij vzdržujejo
	popolnejše.

<tag/Grafika:/
        VGA, EGA, CGA ali Hercules (in s temi združljivi) delujejo v
	tekstovnem načinu. Za grafiko in X je na voljo podpora 
	(najmanj) standardni VGA in nekaj karticam SVGA (večini kartic
	na podlagi čipov ET3000, ET4000, Paradise in nekaterim
	Trident), S3, 8514/A, ATI, Matrox in Hercules. Linux uporablja
	strežnik XFree86, kar določa, katere kartice so podprte in
	katere ne. Celoten seznam podprtih naborov čipov bi zasedel več
	kot celo stran. Oglejte si <url url="http://www.XFree86.org/">.

<tag/Omrežje:/
	Podpora ethernetu zajema 3COM 503/509/579/589/595/905
	(501/505/507 so podprti, vendar odsvetovani), AT&amp;T GIS
	(neé NCR) WaveLAN, večina kartic na podlagi WD8390, večina
	kartic na podlagi WD80x3, NE1000/2000 in večina z njima
	združljivih, AC3200, Apricot 82596, AT1700, ATP,
	DE425/434/435/500, D-Link DE-600/620, DEPCA, DE100/101,
	DE200/201/202 Turbo, DE210, DE422, Cabletron E2100
	(odsvetovana), Intel EtherExpress (odsvetovana), DEC
	EtherWORKS 3, HP LAN, HP PCLAN/plus, večina kartic na
	podlagi AMD LANCE, NI5210, ni6510, SMC Ultra, DEC 21040
	(tulip), Zenith Z-Note ethernet. Nobena od kartic Zircom
	in nobena od kartic Cabletron (razen E2100) ni podprta,
	ker izdelovalec ni pripravljen prosto izdati informacij
	o programiranju teh kartic.

	Podpora FDDI trenutno obsega kartice DEC DEFxx.

	Podpora omrežjem point-to-point obsega PPP, SLIP, CSLIP in PLIP. 
Podpora PPP je na voljo tako za običajne
	asinhrone naprave (modemi) kot tudi za sinhrono povezavo
	(ISDN).

        Na voljo je omejena podpora token ring.

<tag/Serijski vmesniki:/
	Podprta je večina kartic na podlagi 16450 in 16550 UART,
	Skupaj z AST Fourport, Usenet Serial Card II in drugimi.
	,,Pametne`` kartice obsegajo serijo Cyclades Cyclom (uradno
	podprta s strani izdelovalca), serijo Comtrol Rocketport
	series (uradno podprta s strani izdelovalca), Stallion
	(večina kartic; uradno podprta s strani izdelovalca) in Digi
	(nekatere kartice; uradno podprta s strani izdelovalca).
	Nekaj strojne opreme za ISDN, ,frame relay` in najeto
	telefonsko linijo je tudi podprte.

<tag/Druga strojna oprema:/
        SoundBlaster, ProAudio Spectrum 16, Gravis Ultrasound, večina
        drugih zvočnih kartic, večina (vse?) vrst mišk (Microsoft,
        Logitech, PS/2) itd.
</descrip>

<sect>Nepopoln seznam prirejenih programov in drugega programja
<p>
Večina običajnih orodij in programov iz sistema Unix je bila
prirejena za Linux, skupaj s skoraj vso robo GNU in številnimi
odjemniki X iz različnih virov. Pravzaprav beseda ,prirejen`
niti ni na mestu, saj se zaradi precej natančnega upoštevanja
priporočil POSIX veliko programov prevede popolnoma brez
sprememb ali le z malenkostnimi spremembami. Žal še ni toliko
aplikacij za končnega uporabnika, kot bi si želeli, vendar se razmere
popravljajo. Stopite v stik z izdelovalcem vaše 
najljubše komercialne 
aplikacije za Unix in ga povprašajte, ali jo je že priredil za Linux.

Sledi nepopoln seznam programja, ki preverjeno deluje z Linuxom:

<descrip>
<tag/Osnovni ukazi Unix:/
      <tt/ls/, <tt/tr/, <tt/sed/, <tt/awk/ in tako naprej (česarkoli se
      spomnite -- Linux ga verjetno ima).

<tag/Razvojna orodja:/
      <tt/gcc/, <tt/gdb/, <tt/make/, <tt/bison/, <tt/flex/, <tt/perl/,
      <tt/rcs/, <tt/cvs/, <tt/prof/.

<tag/Programski jeziki in okolja:/
      C, C++, Objective C, Java, Modula-3, Modula-2, Oberon, Ada95,
      Pascal, Fortran, ML, scheme, Tcl/tk, Perl, Python, Common Lisp
      in mnogi drugi.

<tag/Grafična okolja:/
      Namizja GNOME in KDE, X11R5 (XFree86 2.x), X11R6 (XFree86 3.x), MGR.

<tag/Urejevalniki:/
      GNU Emacs, XEmacs, MicroEmacs, <tt/jove/, ez, <tt/epoch/,
      <tt/elvis/ (GNU vi), <tt/vim/, <tt/vile/, <tt/joe/, <tt/pico/,
      <tt/jed/ in drugi.

<tag/Ukazne lupine:/
      <tt/bash/ (združljiva s POSIX sh), <tt/zsh/ (zajema način,
      združljiv s <tt/ksh/), <tt/pdksh/, <tt/tcsh/, <tt/csh/, <tt/rc/,
      <tt/es/, <tt/ash/ (večinoma s sh združljiva ukazna lupina, ki jo
      BSD uporablja kot <tt>/bin/sh</tt>) in mnoge druge.

<tag/Telekomunikacije:/
      PPP, UUCP, SLIP, CSLIP, celoten nabor programov TCP/IP,
      <tt/kermit/, <tt/szrz/, <tt/minicom/, <tt/pcomm/, <tt/xcomm/,
      <tt/term/ (poganja več ukaznih lupin, preusmerja omrežne
      dejavnosti in dovoljuje oddaljeni X, vse prek ene modemske
      linije), Seyon (priljubljen komunikacijski program za X
      Windows) in več paketov za faks in glasovno pošto (prek modemov
      ZyXEL in drugih). Seveda sta podprti tudi oddaljena serijska in
      omrežna prijava.

<tag/Elektronska pošta in novice:/
      C-news, <tt/innd/, <tt/trn/, <tt/nn/, <tt/tin/, <tt/smail/,
      <tt/elm/, <tt/mh/, <tt/exmh/,<tt/pine/, <tt/mutt/ itd.

<tag/Obdelava besedil:/
      TeX, LaTeX, <tt/groff/, <tt/doc/, <tt/ez/, LyX, Lout,
      Linuxdoc-SGML in drugi.

<tag/Igre:/
      Nethack, več MUD in igric za X in številne druge. Ena teh
      igric gleda za razpoložljivimi igricami na tsx-11 in sunsite.

</descrip>

Vsi navedeni programi (in zgoraj navedeni ne predstavljajo niti
stotine vseh dosegljivih) so prosto dostopni. Vse več je tudi 
komercialnega programja; povprašajte izdelovalca vašega
priljubljenega komercialnega programa, ali podpirajo Linux.

<sect>Kdo uporablja Linux?
<p>
Linux je prosto dostopen in nihče ni dolžan registrirati svojega izvoda
centralnem organu, tako da je težko reči, koliko ljudi ta sistem
uporablja. Več podjetij živi samo od prodaje in podpore
Linuxu, pri tem pa razmeroma zelo majhen delež vseh uporabnikov
uporablja te storitve; novičarske skupine za Linux so med tistimi z
največ prometa v internetu, tako da se število ocenjuje na nekaj
milijonov, vendar pa je zelo težko reči kaj natančnejšega. Najbolj natančne
tržne raziskave navajajo številke med 7 in pol ter 11 milijonov
uporabnikov.

Harald T. Alvestrand &lt;Harald.T.Alvestrand@uninett.no&gt; se je
vseeno pogumno odločil, da poskusi prešteti uporabnike
Linuxa. Če bi bili radi prešteti, izpolnite
spletni obrazec na <url url="http://counter.li.org/">. Ali pa namesto tega
pošljite na naslov <htmlurl
url="mailto:linux-counter@uninett.no" name="linux-counter@uninett.no">
sporočilo z enim od naslednjih naslovov (subject): ,,I use Linux at
home``, ,,I use Linux at work``, ali ,,I use Linux at home and at
work``. Upošteva tudi prijave tretjih oseb, pri njem se pozanimajte o
podrobnostih.

Rezultate vsak mesec objavlja na <url url="news:comp.os.linux.misc">,
na voljo pa so tudi na <url url="http://counter.li.org/">.

<sect>Kako do Linuxa

<sect1>Anonimni FTP
<p>
Za prosto dostopno dokumentacijo o Linuxu se obrnite na eno od mest
Linux Documentation Project,
<url url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/LDP/">
in <url url="http://metalab.unc.edu/LDP/">, še raje pa na katero od
 slovenskih zrcal, npr. <url url="http://sunsite.fri.uni-lj.si/ftp/linux/LDP/">.

Novosti redno spremljajte na <url url="news:comp.os.linux.announce">.

Vsaj v naslednjih strežnikih anonimnega ftp najdete Linux.
<p>
<tscreen><verb>
Ime strežnika                  Številčni naslov Imenik z Linuxom 
=============================  ===============  ===============
tsx-11.mit.edu                 18.172.1.2       /pub/linux
metalab.unc.edu                152.2.22.81      /pub/Linux
ftp.funet.fi                   128.214.248.6    /pub/OS/Linux
net.tamu.edu                   128.194.177.1    /pub/linux
ftp.mcc.ac.uk                  130.88.203.12    /pub/linux
src.doc.ic.ac.uk               146.169.2.1      /packages/linux
fgb1.fgb.mw.tu-muenchen.de     129.187.200.1    /pub/linux
ftp.informatik.tu-muenchen.de  131.159.0.110    /pub/comp/os/linux
ftp.dfv.rwth-aachen.de         137.226.4.111    /pub/linux
ftp.informatik.rwth-aachen.de  137.226.225.3    /pub/Linux
ftp.Germany.EU.net             192.76.144.75    /pub/os/Linux
ftp.ibp.fr                     132.227.60.2     /pub/linux
ftp.uu.net                     137.39.1.9       /systems/unix/linux
wuarchive.wustl.edu            128.252.135.4    mirrors/linux
ftp.win.tue.nl                 131.155.70.100   /pub/linux
ftp.stack.urc.tue.nl           131.155.2.71     /pub/linux
srawgw.sra.co.jp               133.137.4.3      /pub/os/linux
cair.kaist.ac.kr                                /pub/Linux
ftp.denet.dk                   129.142.6.74     /pub/OS/linux
NCTUCCCA.edu.tw                140.111.1.10     /Operating-Systems/Linux
nic.switch.ch                  130.59.1.40      /mirror/linux
cnuce_arch.cnr.it              131.114.1.10     /pub/Linux
ftp.monash.edu.au              130.194.11.8     /pub/linux
ftp.dstc.edu.au                130.102.181.31   /pub/linux
ftp.sydutech.usyd.edu.au       129.78.192.2     /pub/linux

sunsite.fri.uni-lj.si          193.2.72.6       /pub/linux
ftp.arnes.si                   193.2.1.72       /software/unix/linux
ftp.kibla.org                  193.2.52.195     /pub/Linux
mercur.s-gms.ms.edus.si        193.2.143.2      /pub/UNIX/linux
</verb></tscreen>

tsx-11.mit.edu in fgb1.fgb.mw.tu-muenchen.de sta uradni mesti za
Linuxov GCC. V nekaterih strežnikih se zrcali vsebina drugih
strežnikov. Če je le mogoče, ne obremenjujte omrežja in uporabite
tistega, ki vam je najbliže.

Zanesljivo vsaj metalab.unc.edu in ftp.informatik.tu-muenchen.de 
ponujata tudi storitev ftpmail. Pišite na ftpmail@metalab.unc.edu 
ali ftp@informatik.tu-muenchen.de za pomoč.

Če ste izgubljeni, poskusite z 
<url url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/distributions/">, kjer je zbranih
več distribucij. Red Hat Linux in Debian sta trenutno najbolj
priljubljeni, vsaj v ZDA.

<sect1>CD-ROM
<p>
Večina ljudi dandanes namešča Linux s plošče CD-ROM. Distribucije so se povečale
na več sto MB programja za Linux in prenašanje tega prek modema 28.8
ali linije ISDN traja <em/zelo/ dolgo.

V bistvu lahko kupite distribucije Linuxa na plošči CD-ROM kot del
arhiva mesta za FTP ali neposredno od izdelovalca. Če kupite arhiv,
boste skoraj vedno dobili več različnih distribucij, med katerimi
lahko izbirate, navadno pa ni nobene podpore. Nakup distribucije
neposredno od izdelovalca pomeni, da boste dobili le eno
distribucijo, vendar pa lahko računate tudi na podporo izdelovalca
(navadno je pomoč ob namestitvi všteta v ceno).

<sect1>Drugi načini, kako do Linuxa
<p>
Na številnih BBS najdete datoteke za Linux. Seznam teh je
tu in tam objavljen na comp.os.linux.announce. Povprašajte prijatelje
ali organizirane skupine uporabnikov ali pa naročite eno od
komercialnih distribucij. Seznam teh je v Linux distribution
HOWTO, dosegljivem kot <url
url="http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/Distribution-HOWTO.html"> in
redno objavljanem v novičarski skupini <url
url="news:comp.os.linux.announce">.

<sect>Prvi koraki
<p>
Najprej dobite in preberite seznam pogostih vprašanj (FAQ)
iz enega od strežnikov za anonimni
FTP ali pa iz enega od arhivov Usenet FAQ (npr. rtfm.mit.edu).
Na seznamu boste našli kopico navodil, kako začeti, katere
datoteke potrebujete in kako rešiti večino običajnih
težav, ki nastanejo med namestitvijo ali sicer. Slovenski prevod
seznama pogosto zastavljenih vprašanj o Linuxu z odgovori je na voljo
na <url url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Linux-FAQ-sl.html">.

Za nove uporabnike Linuxa je morda zanimiva tudi
včlanitev v katero od krajevnih skupin uporabnikov. Slovenska
skupina uporabnikov Linuxa, LUGOS (Linux User Group of
Slovenia), ima sedež na naslovu Cesta na postajo 55, 1351
Brezovica pri Ljubljani, dosegljiva pa je tudi po elektronski
pošti na naslovu lugos@lugos.si ali v svetovnem spletu na
<url url="http://www.lugos.si/">.

<sect>Pravni status Linuxa
<p>
Čeprav je Linux dosegljiv s celotno izvirno kodo, ni nikogaršnja last
ali javna last (,,public domain``), temveč pravno zavarovano avtorsko
delo, ki pa je prosto dostopno pod pogoji, navedenimi v GNU General
Public License (včasih navajan kot ,,copyleft``). Za dodatne
informacije glej GPL. Programi, ki tečejo v Linuxu, so vsak
posebej avtorsko zavarovani, mnogi med njimi prav tako z GPL. Okolje X
je zavarovano s pogoji v MIT X copyright, nekateri drugi programi pa z
BSD copyright. V vsakem primeru se sme vse programje v strežnikih FTP
prosto razširjati (sicer ne bi smelo biti tam).

<sect>Novice o Linuxu
<p>
Mesečnik, imenovan <em/Linux Journal/, je začel izhajati pred
več kot štirimi leti. Prinaša članke tako za začetnike kot za
izkušene uporabnike in naj bi bil v pomoč vsem uporabnikom Linuxa.
Enoletna naročnina nanj je v ZDA 22 USD, v Kanadi in
Mehiki 27 USD, drugje pa 32 USD, plačljivo v ameriških dolarjih.
Informacije o naročnini so na voljo po elektronski pošti
na naslovu subs@ssc.com, po faksu +1-206-782-7191, telefonu
+1-206-782-7733 ali pisno na naslovu Linux Journal, PO Box 85867, 
Seattle, WA 98145-1867, USA. SSC ima na voljo javni ključ PGP,
ki ga lahko uporabite za šifriranje svoje elektronske pošte, kadar
pošiljate občutljive informacije (številka kreditne kartice);
uporabite finger info@ssc.com za ključ. 

Več novičarskih skupin na Usenet se ukvarja z Linuxom, prav
tako tudi več elektronskih dopisnih list. Oglejte si Linux FAQ za
dodatne informacije o elektronskih seznamih (FAQ najdete bodisi
med novicami ali prek FTP).

Novičarska skupina <url url="news:comp.os.linux.announce"> je moderirana
skupina za obvestila o Linuxu (novi programi, popravki napak ipd.)

Novičarska skupina <url url="news:comp.os.linux.answers"> je moderirana
skupina, kjer so periodično objavljeni Linux FAQ, spisi HOWTO in druga
dokumentacija.

Novičarska skupina <url url="news:comp.os.linux.admin"> je nemoderirana
skupina za razpravo o upravljanju sistemov Linux.

Novičarska skupina <url url="news:comp.os.linux.development.system"> je
nemoderirana skupina, namenjena razpravi o razvoju <em/jedra/ Linuxa. Skupina
je omejena na razpravo o vprašanjih, ki zadevajo samo jedro. Druga
vprašanja pokrivajo druge skupine; tista, ki v splošnem zadevajo Unix,
comp.unix, tista, ki se tičejo razvoja aplikacij v Linuxu, pa
comp.os.linux.development.apps.

Novičarska skupina <url url="news:comp.os.linux.development.apps"> je
nemoderirana skupina, namenjena razpravi o razvoju aplikacij v okolju
Linux. Skupina ni mesto za razpravo o tem, kje se kakšna aplikacija
dobi, niti o tem, kakšne aplikacije bi kdo rad videl teči v Linuxu.

Novičarska skupina <url url="news:comp.os.linux.hardware"> je namenjena
vprašanjem o strojni opremi in Linuxu.

Novičarska skupina <url url="news:comp.os.linux.networking"> je namenjena
vprašanjem o Linuxu in omrežjih.

Novičarska skupina <url url="news:comp.os.linux.x"> je namenjena
vprašanjem o okolju X v sistemu Linux.

Novičarska skupina <url url="news:comp.os.linux.misc"> je nasledila
skupino comp.os.linux, in je namenjena vsem vprašanjem v zvezi z
Linuxom, ki se jih ne da uvrstiti v nobeno od prejšnjih kategorij.

V Sloveniji lahko vprašanja v zvezi z Linuxom zastavite v
novičarskih skupinah <url url="news:si.comp.os.unix"> in <url
url="news:si.org.lugos">.

<em/Ne/ zastavljajte istih vprašanj v več skupinah. To je
primerno edino za pomembnejša obvestila, ko je včasih smiselno
isto sporočilo objaviti v eni od nemoderiranih skupin in še
comp.os.linux.announce. Poanta razbitja skupine comp.os.linux na
več manjših skupin je bila, da se zmanjša promet v vsaki od
 njih. Kršilci teh pravil bodo opljuvani brez milosti...

Dokumentacija za Linux je dostopna tudi prek WWW:
<url url="http://metalab.unc.edu/LDP/">

<sect>Prihodnost Linuxa
<p>
Po izdaji Linuxa 1.0 se je nadaljevalo delo na številnih
področjih. Linux 1.2 je prinesel hitrejši dostop do diskov,
izboljšave pri podpori terminalov, navideznem pomnilniku, 
podpori različnim arhitekturam, kvote in tako naprej. Linux
2.0, trenutna stabilna izdaja, ima še več izboljšav, med
drugim dosti hitreje deluje, ima več novih omrežnih protokolov, 
eno najhitrejših izvedb TCP/IP in še marsikaj. Še hitrejše
delovanje, dodatni omrežni protokoli in dodatni gonilniki bodo
na voljo v Linuxu 2.2.

Kljub tri četrt milijona programskih vrstic v jedru je še vedno
veliko možnosti za dodatke in izboljšave. Še večja je
potreba po piscih dokumentacije. Če bi želeli sodelovati pri
pisanju dokumentacije, se uvrstite na elektronski seznam 
linux-doc@vger.rutgers.edu. Pišite na naslov
<htmlurl url="mailto:majordomo@vger.rutgers.edu" 
name="majordomo@vger.rutgers.edu"> z eno samo vrstico ,,help`` (brez
narekovajev) v telesu (in <em/NE/ v glavi) sporočila.

<sect>Ta spis
<p>
Ta spis (v izvirniku Linux Information Sheet) vzdržuje Michael K. Johnson,
&lt;johnsonm@redhat.com&gt;. To delo zahteva stalno
sodelovanje z uporabniki, zato se z morebitnimi pripombami obrnite nanj. Bolj
ali manj najnovejšo izdajo tega spisa dobite na 
<url url="http://metalab.unc.edu/LDP/">

Slovenski prevod spisa z dne 14. aprila 1997, s popravki z dne 12. julija
1998 in 15. februarja 1999 je delo Primoža Peterlina, &lt;<htmlurl
url="mailto:primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si"
name="primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si">&gt;. Nanj se obrnite z morebitnimi
pripombami na prevod.


<sect>Pravni poduk
<p>
Zaščitene znamke so last njihovih imetnikov. Ne avtor ne prevajalec
ne prevzemata odgovornosti za informacije, podane v tem
spisu. Uporabljate in razširjate ga na lastno odgovornost. Vsebina
tega spisa je javna last, avtor in prevajalec pa apelirava na korektno
navedbo virov ob navedbah.

</article>
