<!doctype linuxdoc system>
<!-- $Id: Linux-FAQ-sl.sgml,v 1.14 2002/08/21 20:31:44 roman Exp roman $ -->
<article>

<title>Pogosta vprašanja o Linuxu z odgovori
<author>David Merrill <tt>david@lupercalia.net</tt>, Robert Kiesling, <tt>rkiesling@mainmatter.com</tt>
<date>v2.0, 25. april 2002
<abstract>
To je slovenski prevod seznama najpogostejših vprašanj o Linuxu,
prostem, s standardom POSIX združljivem jedru operacijskega sistema,
ki teče v mnogih sodobnih računalniških sistemih.
</abstract>

<toc>

<sect>Uvod in splošni podatki


<sect1>Kaj je Linux?<label id="what_linux">
<p>
Linux je jedro operacijskega sistema, podobno slavnemu operacijskemu
sistemu UNIX podjetja AT&amp;T Bell Labs in tudi vede se podobno. Ima
vse lastnosti sodobnega, zrelega operacijskega sistema: pravo
večopravilnost, navidezni pomnilnik, delitev programskih knjižnic,
nalaganje na zahtevo, deljene izvedljive programe vrste copy-on-write,
pravilno upravljanje pomnilnika, naložljive module za gonilnike
naprav, grafične izravnalnike in omrežno podporo TCP/IP.
<p>
Večina pa se z izrazom ,,Linux`` sklicuje na zbirko jedra
operacijskega sistema, sistemsko programje in uporabniške programe,
zato bomo izraz ,,Linux`` v tem spisu uporabljali tudi v tem
kontekstu.
<p>
Linus Torvalds in ohlapno povezana skupina prostovoljcev, hekerjev iz
celotnega interneta, so napisali (in še pišejo) Linux iz nič.
<p>
Jedro Linuxa se razširja pod pogoji licence GNU General Public
Licence. (Glej razdelek <ref id="free_sw" name="Kaj pomeni licenca
odprte kode Linuxa?">)
<p>
Imamo tudi zgodovinski arhiv vseh različic jedra Linuxa, dostopen na
<url url="http://ps.cus.umist.ac.uk/~rhw/kernel.versions.html">.
<p>
Glej tudi članka o <htmlurl name="jedru Linuxa"
url="http://www.wikipedia.com/wiki.phtml?title=Linux+kernel"> in
<htmlurl name="operacijskem sistemu Linux"
url="http://www.wikipedia.com/wiki.phtml?title=Linux+operating
system"> v spletni enciklopediji Wikipedia.

<sect1>Katere platforme podpira Linux?
<p>
Linux je bil prvotno napisan za osebne računalnike PC in je
za svoje potrebe uporabljal strojne posebnosti procesorske družine
80386. Družina 80386 obsega 80486 in vse čipe Pentium. Vendar pa
poznamo dandanes številne prenose Linuxa na druge arhitekture strojev.
(Glej razdelek <ref id="WHAT-PORTS-TO-OTHER-PROCESSORS-ARE-THERE"
name="Prenos na druge procesorje">.)
<p>
Imamo tudi posebne distribucije Linuxa za prenosnike in ročne računalnike.
Podjetje Transmeta, <url url="http://www.transmeta.com/">, je izdalo
specifikacijo programskega vmesnika in zbirko za razvijalce za svoj
mikroprocesor Crusoe Smart. Podatke o distribuciji Linuxa za Compaq
iPAQ najdete na <url url="http://www.handhelds.org/">.
<p>
Če želite še več podatkov o tem, si oglejte spis Linux INFO-SHEET, 
odgovore na vprašanja najdete v <ref id="HOWTOS-AND-OTHER-DOCUMENTATION"
name="Kje je dokumentacija?">, <ref id="DOES-LINUX-RUN-ON-MY-COMPUTER"
name="Katera strojna oprema je podprta?"> in <ref
id="WHAT-PORTS-TO-OTHER-PROCESSORS-ARE-THERE" name="Prenos na druge
procesorje">.

<sect1>Kako delujejo različice Linuxa?
<p>
V vsakem trenutku je na voljo več ,,stabilnih`` različic Linuxa in
ena ,,razvojna`` različica. Za razliko od lastniškega programja so
starejše stabilne različice še naprej podprte toliko časa, dokler je
kaj zanimanja zanje, zato je na voljo več stabilnih različic.
<p>
Številčenje različic Linuxa sledi uveljavljeni tradiciji. Vsaka
različica ima tri številke, tj. X.Y.Z. Številka "X" se poveča le,
kadar se zgodi zares pomembna sprememba, taka, ki povzroči, da
programje, pisano za eno različico, ne teče več pravilno na drugi. To
se dogaja zelo redko -- v vsej zgodovini Linuxa se je zgodilo natanko
enkrat.
<p>
Številka "Y" pove, v kateri razvojni ,,seriji`` ste. Stabilno
jedro bo na tem mestu imelo vedno sodo številko, razvojno
jedro pa vedno liho.
<p>
Številka "Z" določa natančno različico jedra in se povečuje ob vsaki
izdaji.
<p>
Trenutna stabilna serija je 2.4.x, trenutna razvojna serija pa 2.5.x.
Vendar marsikdo še vedno poganja jedra 2.2.x in celo 2.0.x, zato se
hrošči odpravljajo tudi v teh. Razvojna serija je koda, s katero
se razvijalci Linuxa dejavno ukvarjajo in je vedno na voljo za vpogled
javnosti, preskušanje in celo uporabo, čeprav uporaba v produkciji ni
priporočena! To je del metode ,,razvoja odprte kode``.
<p>
Prej ali slej bo razvojna serija 2.5.x ,,poškropljena s svetimi
pingvinjimi izločki`` in bo postala jedro 2.6.0 in nastala bo nova
serija stabilnih različic, steklo pa bo delo na razvojni seriji
2.7.x. Ali, če se zgodijo zares velike spremembe, lahko namesto tega
postane 3.0.0, začne pa se razvojna serija 3.1.x.

<sect1>Kje naj začnem?
<p>
Če ste novinec v Linuxu, bi morali začeti tako, da kupite ali prenesete
splošno namensko distribucijo Linuxa. Distribucija je popoln
operacijski sistem, skupaj z jedrom Linux in vsemi pripomočki in
programjem, ki ga boste morda potrebovali, pripravljenim za namestitev
in uporabo. Številne distribucije obsegajo na tisoče programskih
paketov, skupaj z namizji, prijaznimi do uporabnika, pisarniškimi
zbirkami in igrami.
<p>
Poznamo nekaj glavnih distribucij Linuxa, in verjetno bo najbolje, da
kot začetnik uporabljate eno od njih. Za podatke o njih in o tem, kako
se namestijo, si oglejte Distributions-HOWTO iz Dokumentacijskega
projekta za Linux. Seznam distribucij se vsak teden osvežuje tudi na
<url url="http://lwn.net/">.
<p>
Preden izberete, katero distribucijo bi radi preskusili, si pazljivo
preberite opise teh distribucij in jih primerjajte s svojimi
potrebami.  Vsaka distribucija je prirejena določeni vrsti
uporabnika. Nekatere so optimalizirane, da delujejo kot strežniki,
nekatere so optimalizirane za igranje, nekatere pa so optimalizirane
za namizno in pisarniško rabo.
<p>
Nekaj distribucij se šteje kot izjemna izbira za nove uporabnike:
<itemize>
<item>Distribucija Red Hat je še posebej dobra za strežnike,
<item>Mandrake je izvrstna kot namizni sistem,
<item>SuSE je prav tako izvrstna kot namizni sistem.
</itemize>
<p>
Imamo še veliko drugih distribucij, ki niso razširjane tako
globalno, temveč zadoščajo za posebne krajevne in nacionalne potrebe.
Mnoge od njih so arhivirane na <url url="ftp://ftp.tux.org/">.

<sect1>Kje dobiti distribucijo?
<p>
Če lahko, prosim, sežite v žep in si kupite svoj izvod 
distribucije. Distribucije Linuxa so silno poceni -- navadno stanejo okoli
30 USD za popoln sistem in nekje od 70 USD do 150 USD za večji
sistem z več strežniškega programja ali razvojnih orodij. Celo
,,osnovni`` sistem po 30 USD ima za tisoče dolarjev
lastniških orodij in je neprecenljiv. Distributerji
vložijo prenekateri vaš dolar v nadaljnji razvoj in večina od njih
finančno podpira zunanje projekte odprte kode.
<p>
Komercialne distribucije so na voljo poleg knjig in v trgovinah z 
elektroniko, lahko pa jih naročite tudi prek njihovih spletnih strani.
<p>
Če uporabljate Debian GNU/Linux, ki je neprofitni projekt
prostovoljcev, jim lahko denar darujete neposredno.
<p>
Nekaj spletnih strani zelo poceni prodaja plošče CD z
Linuxom. Oglejte si <url url="http://www.cheapbytes.com/">.
<p>
Vsaka distribucija ponuja prenos z njihove spletne strani. To je
zahteva licenčnih pogojev programja, zato lahko dobite izvod tudi, 
če si ne morete privoščiti svoje distribucije. Nekateri
kompromisno plačajo, denimo, vsako glavno različico (kot je
6.0), prek interneta pa prenesejo vmesne različice s popravki (kot sta
6.1 in 6.2).
<p>
Arhivi mnogih distribucij so tudi dostopni na zvezi: <tt>ftp://ftp.tux.org</tt>
in <url url="http://planetmirror.com/pub/linux">.
<p>
Nekateri izdelovalci strojne opreme zdaj dostavljajo sisteme z
vnaprej nameščenim Linuxom. Vendar pa včasih otežkočajo to, da bi jih kupili
-- Linux ponujajo le na nekaj sistemih, ki so strežniški stroji, ali
pa zahtevajo, da na njihovih spletnih straneh obiščete poseben
razdelek ,,Linux``.
<p>
V Sloveniji sta distributerja Linuxa podjetji Agenda iz Maribora, <url
url="http://www.agenda.si/">, in Euroteh iz Grosuplja, <url
url="http://www.euroteh.si/">.

<sect1>Kako namestiti Linux?
<p>
Ko boste dobili distribucijo, bo ta imela navodila za namestitev.
Vsaka distribucija ima svoj namestitveni program.
<p>
Zelo podroben namestitveni vodnik je objavljen na naslovu
<url url="http://heather.cs.ucdavis.edu/~matloff/linux.html">.
<p>
Nekatere distribucije (npr. Debian GNU/Linux) je mogoče namestiti
prek anonimnega FTP z različnih arhivnih mest za Linux, a če
nimate kabelskega ali kakega drugega širokopasovnega dostopa
do interneta, to zaradi velikosti distribucije ni praktično.
<p>
Članki v novičarskih skupinah Usenet se skupaj s pogostimi
vprašanji (angl. Frequently Asked Questions, FAQ) arhivirajo na
<url url="http://groups.google.com/">. Preiščite
<tt>comp.os.linux.*</tt>, <tt>alt.uu.comp.os.linux.*</tt> ali kar je
že primerno, da dobite članke iz novičarskih skupin o Linuxu (glej
tudi <ref id="WHAT-NEWSGROUPS" name="Katere novičarske skupine o
Linuxu so na voljo?">.

<sect1>Kakšno programje podpira Linux?<label id="WHAT-SOFTWARE-DOES-LINUX-SUPPORT">
<p>
Linux podpira vse standardne pripomočke odprte kode, kot je
prevajalnik GCC, urejevalnik (X)Emacs, grafično okolje X Window System,
vse standardne pripomočke Unixa, omrežni protokol TCP/IP (tudi SLIP in PPP) 
in na stotine programov, ki so jih zanj prevedli
ali prenesli od drugod.
<p>
Na voljo je posnemanje okolja DOS, imenovano DOSEMU. Zadnja stabilna različica
je 0.98.3. Arhivi za FTP so na <url
url="ftp://ftp.dosemu.org/dosemu/">. Spletna stran je <url
url="http://www.dosemu.org/">.
<p>
Posnemovalnik lahko poganja operacijski sistem DOS in nekatere (a ne vseh)
aplikacije za DOS. V datoteki <tt>README</tt> si preberite, katero
različico programa dosemu morate dobiti. Glej tudi datoteko
<tt>DOSEMU-HOWTO</tt> (trenutno je rahlo zastarela in ne pokriva
zadnje različice programa) v imeniku <url
url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/">.
<p>
Veliko dela so razvijalci vložili tudi v posnemovalnik programov, ki
tečejo v Microsoft Windows. (Glej razdelek <ref id="ms_windows"
name="Ali lahko v Linuxu poganjam programe za Microsoft
Windows?">.)
<p>
Med prevajanjem jedra lahko vključite posnemovalno kodo iBCS2 (Intel
Binary Compatibility Standard) za izvedljive datoteke vrste SVR4 ELF
in SVR3.2 COFF. Glej informacije na naslovu <url
url="ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/BETA/ibcs2/README">. Podrobnejši
podatki v INFO-SHEET.
<p>
Nekatera podjetja imajo na voljo komercialno programje. Dostopnost
teh programov pogosto objavljajo na <htmlurl
url="news:comp.os.linux.announce" name="comp.os.linux.announce">,
pobrskajte po arhivih. (Glej razdelek <ref
id="ARE-THE-NEWSGROUPS-ARCHIVED-ANYWHERE" name="Ali se novičarske
skupine kje arhivirajo?">.)


<sect1>Kako najti določen program?<label id="PORTED-COMPILED-WRITTEN-XXX">
<p>
Najprej si oglejte zemljevid programja za Linux na
<url url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/linux-software-map/">
in na drugih mestih za FTP. Spletni iskalnik je dostopen na <url
url="http://www.boutell.com/lsm/">.
<p>
Poglejte tudi na spletno stran <htmlurl name="Freshmeat"
url="http://www.freshmeat.net/">, kjer so mnoge nove napovedi prostega
programja objavljene najprej. Freshmeat je pravzaprav seznam strani, ki
nenehno osvežuje obvestila o novem programju in nadgradnjah za Linux
in vzdržuje seznam obvestil in spletnih povezav.
<p>
Na mestih za FTP ( <ref id="linux_by_ftp" name=",,Kako dobim stvari za
Linux po FTP?``">) je pogosto shranjen trenutni seznam vseh
datotek v datoteki <tt>ls-lR</tt> ali <tt>INDEX</tt>, po katerih lahko
iščete z ukazom <tt>grep</tt> ali v urejevalniku besedil. Seznami
vsebine imenikov so lahko tudi zelo dolgi, kar otežkoča hitro iskanje
po njih.
<p>
Poglejte tudi na zemljevid projektov za Linux na
<url url="ftp://ftp.ix.de/pub/ix/Linux/docs/Projects-Map.gz">.
<p>
Na naslovu <url url="http://lfw.linuxhq.com/"> je iskalnik po mestih
FTP za Linux.
<p>
Če po svetovnem spletu iščete besedico ,,Linux``, boste dobili številne
povezave. (<ref id="WORLD-WIDE-WEB-FOR-LINUX-STUFF" name="Kje v
svetovnem spletu najdem zadeve za Linux?">)
<p>
Če ne najdete ničesar, lahko sami prenesete in prevedete izvirno kodo
programa. Glej <ref name="Kako prenesem XXX v Linux?"
id="PORT-XXX-TO-LINUX">. Če gre za večji paket, ki zahteva nekaj
prilagajanja, pošljite sporočilo na
<tt>comp.os.linux.development.apps</tt>. Zaradi priljubljenosti Linuxa
je to sicer zelo malo verjetno. Večina programja, ki je na voljo v
drugih sistemih UNIX, je prenesena tudi v Linux.
<p>
Če prevajate precejšen program, ga, prosim, pošljite na eno ali več
mest za FTP in obvestite bralce <tt>comp.os.linux.announce</tt>
(svoje sporočilo pošljite na naslov <htmlurl
url="mailto:linux-announce@news.ornl.gov"
name="linux-announce@news.ornl.gov">.
<p>
Če iščete uporabni program, je morda že kdo napisal prosto
različico. Navodila za iskanje izvirne kode najdete v PZV novičarske
skupine <tt>comp.sources.wanted</tt>.

<sect1>Katera strojna oprema je podprta?<label id="DOES-LINUX-RUN-ON-MY-COMPUTER">
<p>
Za preizkus Linuxa potrebujete stroj, za katerega je na voljo prenos
Linuxa, vsaj 2 MB RAM in disketno enoto. Če hočete početi karkoli
približno uporabnega, boste potrebovali več pomnilnika in diskovnega
prostora. Glej razdelke <ref name="Prenos na druge procesorje"
id="WHAT-PORTS-TO-OTHER-PROCESSORS-ARE-THERE">, <ref
id="HOW-MUCH-HARD-DISK-SPACE-DOES-LINUX-NEED" name="Zahteve po disku:
minimalne, strežnik in postaja"> in <ref
id="HOW-MUCH-MEMORY-DOES-LINUX-NEED" name="Kakšne so najmanjše in
največje zahteve za pomnilnik?">.
<p>
Stroji PC, združljivi s procesorji Intela, za standardno jedro Linux
potrebujejo vsaj procesor 80386.
<p>
Linux teče v večini današnjih prenosnikov, tudi z grafičnim vmesnikom
X Window System. Oglejte si še <ref id="MY-NOTEBOOK-RUNS-LINUX"
name="Kako vem, ali lahko moj notes poganja Linux?">. Na voljo so
številni viri podatkov o osebnih računalnikih, grafičnih karticah,
diskovnih krmilnikih in drugi strojni opremi. Glej spise INFO-SHEET,
Laptop-HOWTO in Unix-Hardware-Buyer-HOWTO.

<sect1>Na katere procesorje je še prenesen?<label id="WHAT-PORTS-TO-OTHER-PROCESSORS-ARE-THERE">
<p>
Seznam znanih prenosov je na strani <htmlurl name="Overview of Linux
Ports"
url="http://www.itp.uni-hannover.de/~kreutzm/de/lin_plattforms.html">.
<p>
Druga stran s seznamom prenosov je: <url
url="http://lodda.igo.uni-hannover.de/ports/linux_ports.html">.
<p>
Poleg tega so znani še naslednji podatki o določenih prenosih:
<p>
Na platformah Intel sta podprti vodili VESA Local Bus in PCI.
<p>
MCA (lastniško vodilo IBM) in diski ESDI so večinoma podprti.
Dodatne informacije o vodilu MCA in o tem, katere kartice podpira Linux,
najdete na spletni strani Micro Channel Linux, <url
url="http://www.dgmicro.com/mca/">. Glej tudi razdelek <ref
id="WORLD-WIDE-WEB-FOR-LINUX-STUFF" name="Kje v svetovnem spletu
najdem zadeve za Linux?">.
<p>
Poznamo prenos Linuxa na 8086, znan kot Embeddable Linux Kernel Subset
(ELKS). To je 16-bitna podmnožica jedra za Linux, ki se bo v glavnem
uporabljala za zaprte sisteme. Podrobnosti o tem najdete na <url
url="http://www.linux.org.uk/Linux8086.html">. Navadni Linux ne teče
na 8086 ali 80286, saj potrebuje preklapljanje opravil in pomnilniško
upravljanje, ki ga imajo procesorji 80386 in novejši.
<p>
Linux podpira večprocesorsko zasnovo Intel MP. Glej datoteko
<tt>Documentation/smp.tex</tt> v distribuciji izvirne kode jedra
Linuxa.
<p>
V teku je projekt prenosa Linuxa na sisteme s procesorji serije 68000,
kot so Amige in Atariji. Najpogostejša vprašanja (PZV) o tej
temi (Linux/m68K FAQ) najdete na naslovu <url
url="http://www.clark.net/pub/lawrencc/linux/faq/faq.html">. URL
domače strani projekta Linux/m68k je <url
url="http://www.linux-m68k.org/faq/faq.html">.
<p>
Poznamo prenos Jesa Sorensena na m68k za računalnike Amiga na <url url="ftp://sunsite.auc.dk/pub/os/linux/680x0/redhat/">.
Namestitvena PZV za ta paket je zbral Ron Flory in so dostopna z <url
url="http://www.feist.com/~rjflory/linux/rh/">.
<p>
Na voljo je tudi poštni seznam linux-680x0. (Glej razdelek <ref
id="WHAT-MAILING-LISTS-ARE-THERE" name="Kateri poštni seznami so na voljo?">.)
<p>
Projekt Linux-m68k je imel včasih mesto za FTP na naslovu <url
url="ftp://ftp.phil.uni-sb.de/pub/atari/linux-68k">, mogoče pa je, da
ga ni več.
<p>
Debian GNU/Linux prenašajo na računalnike Alpha, Sparc, PowerPC in
ARM. Za vse te platforme so na voljo posebni elektronski seznami.
Glej spletno stran <url
url="http://www.debian.org/MailingLists/subscribe">.
<p>
Pred kratkim se je preselila ena od strani projekta Linux PPC. Njen
naslov je <url url="http://www.linuxppc.org">, naslov datotečnega
arhiva pa <url url="ftp://ftp.linuxppc.org/linuxppc/">.
<p>
Podporna stran za Linux-PPC je na naslovu <url
url="http://www.cs.nmt.edu/~linuxppc/">. Tu boste našli jedro sistema
Linux.
<p>
Dve strani za prenos Linuxa v računalnike iMac sta na <url
url="http://w3.one.net/~johnb/imaclinux/"> in <url
url="http://www.imaclinux.net:8080/content/index.html">.
<p>
Na naslovu <url url="http://www.azstarnet.com/~axplinux/"> je prenos
Linuxa na 64-bitne DEC Alpha/AXP. O tem se govori na poštnem seznamu na
<tt>vger.rutgers.edu</tt>. (Glej razdelek <ref
id="WHAT-MAILING-LISTS-ARE-THERE" name="Kateri poštni seznami 
so na voljo?">.)
<p>
Ralf Baechle razvija prenos na računalnike MIPS, prvotno na R4600 v
sistemih Deskstation Tyne. Arhiva za Linux-MIPS sta <url
url="ftp://ftp.fnet.fr/linux-mips"> in <url
url="ftp://ftp.linux.sgi.com/pub/mips-linux">. Zainteresirani lahko
pošljejo vprašanja in ponudbe za pomoč na &lt;<htmlurl
url="mailto:linux@waldorf-gmbh.de" name="linux@waldorf-gmbh.de">&gt;.
<p>
Na voljo je (ali pa je vsaj bil) tudi kanal MIPS v poštnem strežniku
Linux Activists in poštni seznam linux-mips. (Glej <ref
id="WHAT-MAILING-LISTS-ARE-THERE" name="Kateri poštni seznami so na voljo?">.)
<p>
Trenutno potekata dva prenosa Linuxa na procesorsko družino ARM, eden
od njiju je za ARM3 kot v računalniku Acorn A5000 in zajema V/I
gonilnike za 82710/11, kot se spodobi. Drugi je za ARM610 v Acorn RISC
PC. Prenos Risc PC je trenutno v začetni ali srednji fazi, saj je
treba znova napisati večino kode za upravljanje pomnilnika.
Prenos na A5000 je v končnem beta preskušanju, verjetno bo kmalu
izšla uradna izdaja.
<p>
Več novejših informacij izveste v novičarski skupini <htmlurl
url="news:comp.sys.acorn.misc" name="comp.sys.acorn.misc">, PZV
najdete na <url url="http://www.arm.uk.linux.org/">.
<p>
Domača stran prenosa na UltraSPARC (,,UltraPenguin``) je na <url
url="http://sunsite.mff.cuni.cz/linux/ultrapenguin-1.0/">, čeprav URL
morda ni najnovejši.
<p>
Poznamo tudi prenos (imenovan ,,Hardhat``) na stroje SGI/Indy. URL je
<url url="http://www.linux.sgi.com/">.


<sect1>Koliko diskovnega prostora zahteva Linux?<label id="HOW-MUCH-HARD-DISK-SPACE-DOES-LINUX-NEED">
<p>
Kakih 10 MB za povsem minimalno namestitev, namenjeno le preizkusu
Linuxa in ničemur drugemu.
<p>
Namestitev, ki obsega grafični sistem X, lahko spravite na 80 MB.
Namestitev skoraj vseh datotek distribucije Debian GNU/Linux zasede
 okoli 500 MB do 1 GB, skupaj z izvirno kodo jedra, nekaj prostora za
uporabniške datoteke in področji za začasne datoteke.
<p>
Za namestitev komercialne distribucije Linuxa, ki ima namizno okolje z
grafičnim uporabniškim vmesnikom (GUI), komercialnim urejevalnikom
besedila in pisarniškim paketom, potrebujete približno dodatnih 1,5 GB
prostora.


<sect1>Koliko pomnilnika potrebuje Linux in največ koliko ga lahko uporablja?<label id="HOW-MUCH-MEMORY-DOES-LINUX-NEED">
<p>
Vsaj 4 MB, a potem boste morali uporabiti posebne namestitvene
postopke, dokler ne boste imeli nameščenega izmenjalnega področja
(swap) na disku. Linux lahko teče udobno s 4 MB RAM, čeprav bodo
programi za X-windows tekli počasneje, ker se bodo morali začasno
shraniti iz pomnilnika na disk.
<p>
Nekatere novejše aplikacije, kot StarOffice, potrebujejo 32 MB
fizičnega pomnilnika, prevajanje kode v C++ pa lahko zlahka porabi 100
MB kombiniranega fizičnega in navideznega pomnilnika.
<p>
Na voljo je tudi distribucija ,,Small Linux``, ki teče na strojih z 2 MB
RAM. Poglejte v razdelek <ref id="linux_by_ftp" name="Kako dobim
stvari za Linux po FTP?">.
<p>
Mnogi sprašujejo, kako naj naslavljajo več kot 64 MB pomnilnika,
kar je privzeta zgornja meja. V datoteko <tt>lilo.conf</tt> dodajte
vrstico:
<tscreen><verb>append="mem=XXM"</verb></tscreen>
<p>
Tu je ,,<tt>XX</tt>`` količina pomnilnika v megabajtih, na primer
,,<tt>128M</tt>``.
<p>
Če je ukaz ,,<tt>append=</tt>`` že v datoteki <tt>/etc/lilo.conf</tt>, 
dodajte ukaz <tt>mem=</tt> na konec 
argumenta in ga od drugih argumentov ločite s presledkom, npr.:
<tscreen><verb>&num; zgolj za zgled, ne uporabljajte.

append="parport=0x3bc,none serial=0x3f8,4 mem=128M"</verb></tscreen>
<p>
Zagotovo poženite ukaz <tt>lilo</tt>, da uveljavite novo nastavitev.
<p>
Če Linux še vedno ne prepoznava dodatnega pomnilnika, morda jedro
potrebuje dodatno nastavitev. Za začetek poglejte datoteko
<tt>/usr/src/linux/Documentation/memory.txt</tt>.
<p>
Podrobnejše podatke o nalagalniku Linuxa LILO najdete v referenčnem
priročniku za <tt>lilo</tt> in <tt>lilo.conf</tt>, dokumentacijo v
<tt>/usr/doc/lilo</tt>, LILO-HOWTO in odgovor na vprašanje <ref
id="BOOT-TIME-PARAMETERS" name="Kako nastavim zagonsko nastavitev?">.


<sect1>Ali Linux podpira vodilo USB?
<p>
Linux trenutno podpira nekaj ducatov naprav na vsestranskem zaporednem
vodilu (angl. Universal System Bus, USB). Na naslovu <url
url="http://www.linux-usb.org"> je spletna stran, posvečena tej temi.
Preberite tudi razdelek <ref id="WORLD-WIDE-WEB-FOR-LINUX-STUFF"
name="Kje na svetovnem spletu lahko najdem zadeve za Linux?">.
<p>
Nedavno je bila v razvojna jedra dodana podpora različicam USB 2.0,
vendar še ni na voljo v seriji 2.4.

<sect1>Kaj pomeni licenca odprte kode Linuxa?<label id="free_sw">
<p>
Blagovna znamka ,,Linux`` je last Linusa Torvaldsa. Ker je jedro
zaščitil s splošno licenco GNU General Public License
(GPL), ga lahko prosto kopirate, spreminjate in razširjate, ne smete
pa postavljati dodatnih omejitev za nadaljnje razširjanje, pa tudi
izvirno kodo, skupaj z izvirno kodo vaših sprememb, morate narediti
dostopno.
<p>
Pogosta vprašanja o licenci GPL najdete na <url
url="http://www.gnu.org/copyleft/gnu-faq.html">.
<p>
To ni isto kakor javna last (angl. public domain). Podrobnosti najdete
v Copyright FAQ, <url
url="ftp://rtfm.mit.edu/pub/usenet/news.answers/law/copyright">.
<p>
Vse podrobnosti so v datoteki <tt>COPYING</tt>, ki jo dobite poleg izvirne
kode jedra Linuxa (verjetno jo imate v imeniku
<tt>/usr/src/linux</tt>).
<p>
Licence pripomočkov in programov, ki jih dobite ob namestitvi, so lahko
različne. Večina kode je nastala pod projektom GNU (Free Software
Foundation) in je tudi pod GPL. Nekateri drugi večji programi, ki so
tudi zajeti v distribucije Linuxa, so pod licenco BSD ali pod
drugimi licencami.
<p>
Morebitne razprave o GPL sodijo v <htmlurl url="news:gnu.misc.discuss"
name="gnu.misc.discuss"> in ne morebiti v skupine hierarhije
<tt>comp.os.linux</tt>.
<p>
Za druga pravna vprašanja si preberite razdelek <ref id="legal_issues"
name="Kje so razložena pravna vprašanja v zvezi z Linuxom?">.


<sect1>Je Linux Unix?
<p>
Uradno ne, dokler ne opravi potrditvenih preizkusov skupine Open Group
in ne podpira določenih API. Tudi med komercialnimi operacijskimi
sistemi je le malo tistih, ki zadoščajo preizkusom Open Group. Več
informacij najdete na <url
url="http://www.unix-systems.org/what_is_unix.html">.
<p>
&lsqb;Bob Friesenhahn&rsqb;



<sect>Omrežni viri


<sect1>Kje dobim najnovejšo različico jedra?
<p>
Najpreprostejši način za osvežitev jedra je osvežitev
neposredno iz distribucije, ki jo poganjate.
<p>
Če zares želite ali morate nastaviti in prevesti svoje lastno jedro,
spletna stran <url url="http://www.kernel.org/"> našteva trenutne
različice razvojnih in stabilnih jeder.
<p>
Če želite pobrati izvirno kodo ali popravke novega jedra, se povežite
s FTP na <tt>ftp.xx.kernel.org</tt>, kjer je ,,<tt>xx</tt>``
dvočrkovna spletna oznaka vaše države; se pravi ,,<tt>si</tt>`` za
Slovenijo, ,,<tt>us</tt>`` za ZDA ali ,,<tt>de</tt>`` za Nemčijo.
Jedra različic 2.4.x so arhivirana v imeniku
<tt>pub/linux/kernel/v2.4</tt> kakor tudi popravki za predčasno izdane
različice. V Sloveniji boste torej uporabili naslov <url
url="ftp://ftp.si.kernel.org/pub/linux/kernel/v2.4/">. Izvirna koda
jedra je arhivirana kot datoteka <tt>.tar.gz</tt> in kot
<tt>.tar.bz2</tt>.
<p>
Za prevajanje jedra upoštevajte navodila iz kateregakoli standardnega
vira, kot bi storili za katerokoli drugo prilagojeno jedro. V podimeniku
<tt>Documentation</tt> so tudi informacije tvorcev različnih
podsistemov in gonilnikov in večine teh informacij ni najti nikjer
drugje.
<p>
Če želite sodelovati pri razvoju jedra, se prej prijavite na poštni
seznam linux-kernel, da boste vedeli, kaj trenutno počno ljudje.
(Glej <ref id="WHAT-MAILING-LISTS-ARE-THERE" name="Kateri poštni
seznami so na voljo?">.)
<p>
Dobra zgodba o odlikah jeder serije 2.4 je na <url
url="http://features/linuxtoday.com/stories/8191.html">.


<sect1>Kje je dokumentacija?<label id="HOWTOS-AND-OTHER-DOCUMENTATION">
<p>
Glej naslednja mesta in mesta, ki jih zrcalijo:
<itemize>
<item>
Dokumentacijski projekt za Linux (angl. Linux Documentation Project,
LDP) na <url url="http://www.linuxdoc.org/">, ki izdaja na stotine
dokumentov o rabi Linuxa.
<item>
<url url="ftp://ftp.funet.fi/pub/OS/Linux/doc/HOWTO/">,
<item>
<url url="ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/docs/HOWTO/">,
<item>
<url url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/">.
</itemize>
<p>
Popoln seznam arhivov FTP za Linux najdete v razdelku <ref
id="linux_by_ftp" name="Kako dobim stvari za Linux po FTP?">.
<p>
Če nimate dostopa do FTP, poskusite uporabiti strežnike
FTP-po-pošti na &lt;<htmlurl url="mailto:ftpmail@decwrl.dec.com"
name="ftpmail@decwrl.dec.com">&gt;, &lt;<htmlurl
url="mailto:ftpmail@doc.ic.ac.uk" name="ftpmail@doc.ic.ac.uk">&gt; ali
&lt;<htmlurl url="mailto:ftp-mailer@informatik.tu-muenchen.de"
name="ftp-mailer@informatik.tu-muenchen.de">&gt;.
<p>
Popoln seznam HOWTO je v datoteki HOWTO-INDEX na <url
url="http://www.linuxdoc.org/HOWTO/HOWTO-INDEX/howtos.html">. Seznam
mini-HOWTO je na <url
url="http://www.linuxdoc.org/HOWTO/HOWTO-INDEX/mini.html">.
<p>
Poleg tega so prevodi dostopni na <url
url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/translations/"> in
zrcalih po vsem svetu. Spisi HOWTO in druga dokumentacija so bili
prevedeni v naslednje jezike:
<itemize>
<item>francoščina (fr),
<item>grščina (el),
<item>hrvaščina (hr),
<item>italijanščina (it),
<item>indonezijščina (id),
<item>japonščina (ja),
<item>kitajščina (zh),
<item>korejščina (ko),
<item>nemščina (de),
<item>poljščina (pl),
<item>slovenščina (sl),
<item>španščina (es),
<item>švedščina (sv),
<item>turščina (tr).
</itemize>
<p>
Slovenske prevode HOWTO v različnih formatih najdete na <url
url="ftp://ftp.lugos.si/doc/HOWTO-sl/"> ali v ,,živi obliki`` na
spletnem naslovu <url url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/">.
<p>
Dodatni dokumenti venomer nastajajo. Če bi radi napisali enega od
njih, stopite v stik s koordinatorji. Podatki o stikih in pošiljanju
so na <url url="http://www.linuxdoc.org/mailinfo.html">.
<p>
Stran LDP s spisi HOWTO je tudi na <url
url="http://howto.tucows.org/">.
<p>
Zbirka vodnikov The Guide Series, ki jih izdaja Linux Documentation
Project, je dostopna na <url url="http://www.linuxdoc.org/">. Prosim,
preberite jih, če ste novinec v svetu Unixa in Linuxa.
<p>
In, seveda, mnogi so pisali dokumentacijo neodvisno od LDP:
<itemize>
<item>Kurt Seifried: <em>Linux Administrators Security Guide</em>,
 <url url="http://www.freek.com/lasg/">,
<item><em>Newbie's Linux Manual</em>,
 <url url="http://www.linuxdoc.org/nlm/">,
<item><em>One-Page Linux Manual</em>,
 <url url="http://www.powerup.com.au/~squadron/">,
<item><em>Short beginners' manual for Linux</em>. Priročnik je dostopen
 tudi v nizozemščini.
 <url url="http://www.stuwww.kub.nl/people/b.vannunen/linux-man.php3">.
<item>Alex Buell: <em>The Virtual Framebuffer HOWTO</em>,
 <url url="http://www.tahallah.demon.co.uk/programming/prog.html">.
<item>Peter Kleiweg: <em>X11 &amp; TrueType Fonts</em>,
 <url url="http://www.let.rug.nl/~kleiweg/">.
</itemize>
<p>
Pogosta vprašanja (FAQ) za razvijalce jedra Linuxa so na
<url url="http://kernelbook.sourceforge.net">.
<p>
O upravljanju Linuxa s pomnilnikom, skupaj s finimi nastavitvami
Zmogljivosti, izveste na spletni strani Rika van Riela na <url
url="http://humbolt.geo.uu.nl/Linux-MM/">.
<p>
Spis <em>Linux Consultants HOWTO</em> navaja imenik svetovalcev za
Linux.
<p>
Spletna stran <em>Gary's Encyclopedia</em> na naslovu <url
url="http://members.aa.net/~swear/pedia/index.html"> navaja več kot 4000
povezav v zvezi z Linuxom.
<p>
Na voljo je tudi seznam PZV posebej za distribucijo Red Hat Linux, najdete
ga na naslovu <url
url="http://www.best.com/~aturner/RedHat-FAQ/faq_index.html">.


<sect1>Kje v svetovnem spletu najti zadeve za Linux?<label id="WORLD-WIDE-WEB-FOR-LINUX-STUFF">
<p>
Poleg domače strani Dokumentacijskega projekta za Linux <url
url="http://www.linuxdoc.org/"> je še mnogo strani, ki ponujajo
informacije o Linuxu za začetnike in izkušene uporabnike.
<p>
Ti dve spletni strani sta še posebej dobro izhodišče za iskanje
splošnih informacij o Linuxu: domača stran <em>Linux
International</em> na <url url="http://www.li.org/"> in domača stran
Linuxa na <url url="http://www.linux.org/">, ki jo ureja <em>Linux
Online</em>.
<p>
Obe strani ponujata povezave z drugimi stranmi, splošne informacije,
podatke o distribucijah in novem programju, dokumentacijo in novice.
<p>
Dokumentacija na zvezi za razvijalce jedra je na <url
url="http://kernelbook.sourceforge.net">.
<p>
Učbenik <em>Unix is a Four Letter Word...</em> je na <url
url="http://www.linuxbox.com/~taylor/4ltrwrd/">. To je splošni uvod v
operacijske sisteme Unix in ni specifičen le za Linux.
<p>
Poleg teh je tu zagotovo nepopoln seznam nekaterih spletnih
strani, posvečenih Linuxu:
<itemize>
<item>AboutLinux.com. <url url="http://www.aboutlinux.com/">.
<item>Adventures in Linux Programming.
 <url url="http://members.xoom.com/rpragana/">,
<item>Dave Central Linux Software Archive.
 <url url="http://linux.davecentral.com/" >,
<item>debianHELP, <url url="http://www.debianhelp.org">,
<item>Erlug Webzine (italijanski):
 <url url="http://www.erlug.linux.it">,
<item>Free Unix Giveaway List.
 <url url="http://visar.csustan.edu/giveaway.html">.
 Našteva ponudbe brezplačnih CD z Linuxom. Seznam je dostopen
 tudi prek e-pošte, če na naslov <htmlurl name="axel@visar.csustan.edu"
 url="mailto:axel@visar.csustan.edu?subject=send%20giveaway_list"> 
 pošljete sporočilo s predmetom <tt>send giveaway_list</tt>.
<item>podatki o Linuxu v podjetniškem okolju:
 <url url="http://www.smartstocks.com/linux.html">,
<item>Jeanette Russo's Linux Newbie Information. 
 <url url="http://www.stormloader.com/jrusso2/index.html">.
<item>JustLinux.com. <url url="http://www.justlinux.com/">,
<item>LinuxArtist.org. <url url="http://www.linuxartist.org/">,
<item>Linux Cartoons.
 <url url="http://www.cse.unsw.edu.au/~conradp/linux/cartoons/">,
<item>linuXChiX.org. <url url="http://www.linuxchix.org/">,
<item>Linuxinfor.com - spletni viri za Linux: <url url="http://www.linuxinfor.com/">,
<item>LinuxDevices.com: The Embedded Linux Portal: <url url="http://www.linuxdevices.com/">,
<item>Linux Educational Needs Posting Page.
 <url url="http://www.slip.net/~brk/linuxedpp.htm">,
<item>Linux in Business: Case Studies,
 <url url="http://www.bynari.com/collateral/case_studies.html">,
<item>Linux Hardware Database Laptop Superguide:
 <url url="http://lhd.zdnet.com/db/superguide.php3?catid=18">,
<item>Linux Inside,
 <url url="http://www.linuxinside.org/">,
<item>Linux Links,
 <url url="http://www.linuxlinks.com/">,
<item>Linux Memory Management Home Page,
 <url url="http://humbolt.geo.uu.nl/Linux-MM/">,
<item>Linux Newbie Project,
 <url url="http://kusma.hypermart.net/">,
<item>Linux on the Thinkpad 760ED,
 <url url="http://www.e-oasis.com/linux-tp.html">,
<item>LinuxOrbit: <url url="http://www.linuxorbit.com/">,
<item>Linux Parallel Port Home Page,
 <url url="http://www.torque.net/linux-pp.html">,
<item>Linux MIDI &amp; Sound Applications,
 <url url="http://sound.condorow.net/">,
<item>Linux Start,
 <url url="http://www.linuxstart.com/">,
<item>Linux Tips and Tricks Page,
 <url url="http://www.patoche.org/LTT/">,
<item>Linux Today PR.
 <url url="http://www.linuxpr.com/">,
<item>Richard Gooch: My Linux Contributions:
 <url url="http://www.atnf.csiro.au/~rgooch/linux/">,
<item>Micro Channel Linux Web Page,
 <url url="http://www.dgmicro.com/mca/">,
<item>Parallel port scanners and SANE,
 <url url="http://www2.prestel.co.uk/hex/scanners.html">,
<item>Pascal Central: <url url="http://www.pascal-central.com/">,
<item>PegaSoft Portal,
 <url url="http://www.vaxxine.com/pegasoft/portal/">,
<item>PocketLinux. <url url="http://www.pocketlinux.com/">,
<item>Red Hat and ISDN4Linux: <url url="http://www.webideal.de/">,
<item>SearchLinux,
 <url url="http://www.searchlinux.com/">,
<item>The Free Linux CD Project: <url url="http://www.freelinuxcd.org/">,
<item>Stran za ljudi, ki se učijo perl: <url url="http://learn.perl.org/">,
<item>USB Linux Home Page,
 <url url="http://peloncho.fis.ucm.es/~inaky/uusbd-www/">,
<item>VLUG: The Virtual Linux Users Group,
 <url url="http://www.vlug.com/">.
</itemize>
<p>
Številne reference na spletne strani najdete tudi tako, da s
spletnimi iskalniki iščete besedo ,,Linux``. Poskusite:
<itemize>
<item>Yahoo!, <url url="http://www.yahoo.com/">,
<item>Altavista, <url url="http://www.altavista.com/">,
<item>Google, <url url="http://www.google.com/">.
</itemize>
<p>
Google ima tudi poseben razdelek o Linuxu na <url
url="http://www.google.com/linux/">.
<p>
Nadaljnje podatke o spletnih iskalnikih najdete v spisu <em>Web and
Internet Search Engine Faq</em>: <url
url="http://www.infobasic.com/pagefaq.html">.
<p>
V Sloveniji lahko začnete brskati s spletnimi stranmi Društva
uporabnikov Linuxa na <url url="http://www.lugos.si/">, na katerih najdete
tudi vzdrževan arhiv nadaljnjih povezav.


<sect1>Katere so novičarske skupine o Linuxu?<label id="WHAT-NEWSGROUPS">
<p>
Novičarska skupina <htmlurl url="news:comp.os.linux.announce"
name="comp.os.linux.announce"> je moderirana skupina, namenjena
napovedim; če nameravate uporabljati Linux, jo skoraj morate brati:
vsebuje informacije o novih izdajah programja, novih prenosih,
sestankih uporabniških skupin in komercialnih izdelkih. To je tudi
<em>edina</em> skupina, ki lahko prenaša komercialna sporočila.
Prispevke za to skupino lahko pošljete po e-pošti na &lt;<htmlurl
url="mailto:linux-announce@news.ornl.gov"
name="linux-announce@news.ornl.gov">&gt;.
<p>
Skupina <htmlurl url="news:comp.os.linux.announce"
name="comp.os.linux.announce"> se arhivira na <url
url="http://www.iki.fi/mjr/linux/cola.html"> in
<url url="ftp://src.doc.ic.ac.uk/usenet/comp.os.linux.announce/">.
<p>
Tudi skupine hierarhij <tt>comp.os.linux.*</tt> in
<tt>alt.uu.comp.os.linux.*</tt> so vredne branja -- morda boste
opazili, da so nekateri splošni problemi nastali šele v zadnjem času
in jih v dokumentaciji še ni, zato pa so opisani in rešeni v
novičarskih skupinah. Skupine zgornjih hierarhij so:
<itemize>
<item><htmlurl name="alt.uu.comp.os.linux" url="news:alt.uu.comp.os.linux">
<item><htmlurl name="alt.uu.comp.os.linux.questions" url="news:alt.uu.comp.os.linux.questions">
<item><htmlurl name="alt.os.linux" url="news:alt.os.linux">
<item><htmlurl name="alt.os.linux.mandrake" url="news:alt.os.linux.mandrake">
<item><htmlurl name="comp.os.linux.admin" url="news:comp.os.linux.admin">
<item><htmlurl name="comp.os.linux.advocacy" url="news:comp.os.linux.advocacy">
<item><htmlurl name="comp.os.linux.alpha" url="news:comp.os.linux.alpha">
<item><htmlurl name="comp.os.linux.answers" url="news:comp.os.linux.answers">
<item><htmlurl name="comp.os.linux.development" url="news:comp.os.linux.development">
<item><htmlurl name="comp.os.linux.development.apps" url="news:comp.os.linux.development.apps">
<item><htmlurl name="comp.os.linux.development.system" url="news:comp.os.linux.development.system">
<item><htmlurl name="comp.os.linux.embedded" url="news:comp.os.linux.embedded">
<item><htmlurl name="comp.os.linux.hardware" url="news:comp.os.linux.hardware">
<item><htmlurl name="comp.os.linux.help" url="news:comp.os.linux.help">
<item><htmlurl name="comp.os.linux.m68k" url="news:comp.os.linux.m68k">
<item><htmlurl name="comp.os.linux.misc" url="news:comp.os.linux.misc">
<item><htmlurl name="comp.os.linux.network" url="news:comp.os.linux.network">
<item><htmlurl name="comp.os.linux.networking" url="news:comp.os.linux.networking">
<item><htmlurl name="comp.os.linux.portable" url="news:comp.os.linux.portable">
<item><htmlurl name="comp.os.linux.powerpc" url="news:comp.os.linux.powerpc">
<item><htmlurl name="comp.os.linux.questions" url="news:comp.os.linux.questions">
<item><htmlurl name="comp.os.linux.redhat" url="news:comp.os.linux.redhat">
<item><htmlurl name="comp.os.linux.security" url="news:comp.os.linux.security">
<item><htmlurl name="comp.os.linux.setup" url="news:comp.os.linux.setup">
<item><htmlurl name="comp.os.linux.test" url="news:comp.os.linux.test">
<item><htmlurl name="comp.os.linux.x" url="news:comp.os.linux.x">
<item><htmlurl name="comp.os.linux.x.video" url="news:comp.os.linux.x.video">
</itemize>
<p>
Ne pozabite, da je Linux združljiv s standardom POSIX in bo zato
relevantna tudi večina stvari iz skupin <tt>comp.unix.*</tt> in
<tt>comp.windows.x.*</tt>. Opazili boste, da so te skupine pravo 
izhodišče, razen za razglabljanja o strojnih posebnosti in 
obskurnih nizkonivojskih tehničnih vprašanjih.
<p>
Vprašanja o e-poštnih odjemnikih (MUA) in programih za prenašanje
pošte (MTA) in drugo podobno programje sodijo v skupine
<tt>comp.mail.*</tt>, še posebno:
<itemize>
<item><htmlurl name="comp.mail.misc" url="news:comp.mail.misc">
<item><htmlurl name="comp.mail.pine" url="news:comp.mail.pine">
<item><htmlurl name="comp.mail.sendmail" url="news:comp.mail.sendmail">
</itemize>
<p>
Vprašanja in podatki o programju za branje novičarskih skupin sodijo v:
<itemize>
<item><htmlurl name="news.software.readers" url="news.software.readers">.
</itemize>
<p>
Prosim, preberite razdelek <ref id="STILL-HAVENT-ANSWERED" name=",,Še
vedno niste odgovorili na moje vprašanje!``"> preden pošljete
sporočilo v Usenet. Pošiljanje istega sporočila v več skupin
hierarhije <tt>comp.os.linux.*</tt> je navadno slaba zamisel.
<p>
Morda delujejo podporne skupine za Linux tudi v vaši organizaciji ali
na vašem področju. Najprej vprašajte njih. V Sloveniji imamo
domačo stran Društva uporabnikov Linuxa LUGOS na <url
url="http://www.lugos.si/"> in naslednje
 novičarske skupine, posvečene Unixu:
<itemize>
<item><htmlurl url="news:si.org.lugos" name="si.org.lugos">,
<item><htmlurl url="news:si.comp.unix" name="si.comp.unix">,
<item><htmlurl url="news://news.reproms.si/bbs.fido38.unix"
 name="bbs.fido38.unix">.
</itemize>
<p>
Glej tudi poglavje <ref id="nimam_useneta" name=",,Nimam dostopa do
Useneta. Kje lahko dobim informacije?``">.
<p>
Delujejo tudi regionalne in lokalne novičarske skupine, morda se vam
zdi manjši promet v njih znosnejši:
<itemize>
<item><htmlurl url="news:fr.comp.os.linux" name="fr.comp.os.linux">
(Francija),
<item><htmlurl url="news:de.comp.os.linux" name="de.comp.os.linux">
(Nemčija),
<item><htmlurl url="news:aus.computers.linux" name="aus.computers.linux">
(Avstralija),
<item><htmlurl url="news:hr.comp.linux" name="hr.comp.linux">
(Hrvaška),
<item><htmlurl url="news:it.comp.linux" name="it.comp.linux">
(Italija).
</itemize>
<p>
Z iskanjem po <url url="http://groups.google.com/"> pridete do
sodobnejšega seznama novičarskih skupin.
<p>
&lsqb;Axel Boldt, Robert Kiesling&rsqb;


<sect1>Kateri drugi seznami PZV so še na voljo za Linux?
<p>
Seznamov pogostih vprašanj o različnih
posebnih temah, povezanih s sistemskim upravljanjem in rabo sistema
kakor tudi s posebnimi področji, kot sta Napad letečih krožnikov (glasba)
in podpora okrevajočim sistemskim upraviteljem, je veliko.
<p>
Uradni arhivi PZV iz Useneta so: <url
url="ftp://rtfm.mit.edu/pub/usenet/">.
<p>
Konzorcij za PZV Interneta, <url url="http://www.faqs.org/"> ponuja
arhiv, po katerem je moč iskati.


<sect1>Kako dobiti stvari za Linux po FTP?<label id="linux_by_ftp">
<p>
Glavni arhivi za Linux so trije:
<itemize>
<item><url url="ftp://ftp.funet.fi/pub/OS/Linux/"> (Finska),
<item><url url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/"> (ZDA),
<item><url url="ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/"> (ZDA).
</itemize>
<p>
Najboljšo kraj za nakup jedra sistema Linux je <url
url="ftp://ftp.kernel.org/pub/linux/kernel/">. Linus Torvalds odloži
večino zadnjih različic jedra prav na to mesto.
<p>
Distribucija Debian je dostopna na naslovu <url
url="ftp://ftp.debian.org/pub/debian/">, distribucija Red Hat na <url
url="ftp://ftp.redhat.com/">, distribucija Linux Slackware pa na
<url url="ftp://ftp.cdrom.com/">.
<p>
Distribucija Small Linux, ki jo lahko poganjate v 2 MB RAM, je
dostopna prek <url url="http://smalllinux.netpedia.net/">.
<p>
Vsebina teh mest se zrcali (prepiše, približno enkrat na dan) na
številna druga mesta. Prosim, uporabite mesto, ki vam je najbližje --
datoteke boste prenesli hitreje in manj boste obremenili omrežje.
<itemize>
<item><url url="ftp://ftp.fpp.uni-lj.si/pub/linux/"> (FPP, Portorož, Slovenija)
<item><url url="ftp://ftp.sun.ac.za/pub/linux/sunsite/"> (Južna Afrika)
<item><url url="ftp://ftp.is.co.za/linux/sunsite/"> (Južna Afrika)
<item><url url="ftp://sunsite.ust.hk/pub/Linux/"> (Hongkong)
<item><url url="ftp://ftp.spin.ad.jp/pub/linux/"> (Japonska)
<item><url url="ftp://ftp.nuri.net/pub/Linux/"> (Koreja)
<item><url url="ftp://ftp.jaring.my/pub/Linux/"> (Malezija)
<item><url url="ftp://ftp.nus.sg/pub/unix/Linux/"> (Singapur)
<item><url url="ftp://ftp.nectec.or.th/pub/mirrors/linux/"> (Tajska)
<item><url url="ftp://mirror.aarnet.edu.au/pub/linux/"> (Avstralija)
<item><url url="ftp://sunsite.anu.edu.au/pub/linux/"> (Avstralija)
<item><url url="ftp://ftp.monash.edu.au/pub/linux/"> (Avstralija)
<item><url url="ftp://ftp.univie.ac.at/systems/linux/sunsite/"> (Avstrija)
<item><url url="ftp://ftp.fi.muni.cz/pub/UNIX/linux/"> (Češka)
<item><url url="ftp://ftp.funet.fi/pub/Linux/sunsite/"> (Finska)
<item><url url="ftp://ftp.univ-angers.fr/pub/Linux/"> (Francija)
<item><url url="ftp://ftp.iut-bm.univ-fcomte.fr"> (Francija)
<item><url url="ftp://ftp.ibp.fr/pub/linux/sunsite/"> (Francija)
<item><url url="ftp://ftp.loria.fr/pub/linux/sunsite/"> (Francija)
<item><url url="ftp://ftp.dfv.rwth-aachen.de/pub/linux/sunsite/"> (Nemčija)
<item><url url="ftp://ftp.germany.eu.net/pub/os/Linux/Mirror.SunSITE/"> (Nemčija)
<item><url url="ftp://ftp.tu-dresden.de/pub/Linux/sunsite/"> (Nemčija)
<item><url url="ftp://ftp.uni-erlangen.de/pub/Linux/MIRROR.sunsite/"> (Nemčija)
<item><url url="ftp://ftp.gwdg.de/pub/linux/mirrors/sunsite/"> (Nemčija)
<item><url url="ftp://ftp.rz.uni-karlsruhe.de/pub/linux/mirror.sunsite/"> (Nemčija)
<item><url url="ftp://ftp.ba-mannheim.de/pub/linux/mirror.sunsite/"> (Nemčija)
<item><url url="ftp://ftp.uni-paderborn.de/pub/Mirrors/sunsite.unc.edu/"> (Nemčija)
<item><url url="ftp://ftp.uni-rostock.de/Linux/sunsite/"> (Nemčija)
<item><url url="ftp://tp.rus.uni-stuttgart.de/pub/unix/systems/linux/MIRROR.sunsite/"> (Nemčija)
<item><url url="ftp://ftp.uni-tuebingen.de/pub/linux/Mirror.sunsite/"> (Nemčija)
<item><url url="ftp://ftp.kfki.hu/pub/linux/"> (Madžarska)
<item><url url="ftp://linux.italnet.it/pub/Linux/"> (Italija)
<item><url url="ftp://ftp.unina.it/pub/linux/sunsite/"> (Italija)
<item><url url="ftp://giotto.unipd.it/pub/unix/Linux/"> (Italija)
<item><url url="ftp://cnuce-arch.cnr.it/pub/Linux/"> (Italija)
<item><url url="ftp://ftp.flashnet.it/mirror2/sunsite.unc.edu/"> (Italija)
<item><url url="ftp://ftp.nijenrode.nl/pub/linux/"> (Nizozemska)
<item><url url="ftp://ftp.LeidenUniv.nl/pub/linux/sunsite/"> (Nizozemska)
<item><url url="ftp://ftp.nvg.unit.no/pub/linux/sunsite/"> (Norveška)
<item><url url="ftp://sunsite.icm.edu.pl/pub/Linux/sunsite.unc.edu/"> (Poljska)
<item><url url="ftp://ftp.rediris.es/software/os/linux/sunsite/"> (Španija)
<item><url url="ftp://sunsite.rediris.es/software/linux/"> (Španija)
<item><url url="ftp://ftp.cs.us.es/pub/Linux/sunsite-mirror/"> (Španija)
<item><url url="ftp://ftp.etse.urv.es/pub/mirror/linux/"> (Španija)
<item><url url="ftp://ftp.etsimo.uniovi.es/pub/linux/"> (Španija)
<item><url url="ftp://ftp.luna.gui.es/pub/linux.new/"> (Španija)
<item><url url="ftp://ftp.metu.edu.tr/pub/linux/sunsite/"> (Turčija)
<item><url url="ftp://unix.hensa.ac.uk/mirrors/sunsite/pub/Linux/"> (Združeno kraljestvo)
<item><url url="ftp://ftp.maths.warwick.ac.uk/mirrors/linux/sunsite.unc-mirror/"> (Združeno
 kraljestvo)
<item><url url="ftp://ftp.idiscover.co.uk/pub/Linux/sunsite.unc-mirror/"> (Združeno kraljestvo)
<item><url url="ftp://sunsite.doc.ic.ac.uk/packages/linux/sunsite.unc-mirror/"> (Združeno
 kraljestvo)
<item><url url="ftp://ftp.dungeon.com/pub/linux/sunsite-mirror/"> (Združeno kraljestvo)
<item><url url="ftp://ftp.io.org/pub/mirrors/linux/sunsite/"> (Kanada)
<item><url url="ftp://ftp.cc.gatech.edu/pub/linux/"> (ZDA)
<item><url url="ftp://ftp.cdrom.com/pub/linux/sunsite/"> (ZDA)
<item><url url="ftp://ftp.siriuscc.com/pub/Linux/Sunsite/"> (ZDA)
<item><url url="ftp://ftp.engr.uark.edu/pub/linux/sunsite/"> (ZDA)
<item><url url="ftp://ftp.infomagic.com/pub/mirrors/linux/sunsite/"> (ZDA)
<item><url url="ftp://linux.if.usp.br/pub/mirror/sunsite.unc.edu/pub/Linux/"> (Brazilija)
<item><url url="ftp://farofa.ime.usp.br/pub/linux/"> (Brazilija)
</itemize>
<p>
Vsa zrcala ne zrcalijo vseh izvirnih mest. Nekatera zrcala imajo
lahko tudi datoteke, ki sicer niso dostopne na izvirnih treh mestih.


<sect1>Nimam dostopa do FTP. Kje lahko dobim Linux?
<p>
Najlaže je verjetno poiskati prijateljico z dostopom do FTP. Če
je v vaši bližini kakšna uporabniška skupina za Linux, vam bo morda
pomagala. V Sloveniji lahko pišete na &lt;<htmlurl
url="mailto:lugos@lugos.si" name="lugos@lugos.si">&gt;.
<p>
Če imate zelo hitro e-poštno povezavo, lahko poskusite strežnike
FTP-po-pošti (FTP-by-mail) na naslovih &lt;<htmlurl
url="mailto:ftpmail@ftp.sunet.se" name="ftpmail@ftp.sunet.se">&gt;,
&lt;<htmlurl url="mailto:ftpmail@garbo.uwasa.fi"
name="ftpmail@garbo.uwasa.fi">&gt; ali &lt;<htmlurl
url="mailto:ftpmail@ftp.uni-stuttgart.de"
name="ftpmail@ftp.uni-stuttgart.de">&gt;.
<p>
Linux lahko dobite tudi po običajni pošti ali kar v vaši priljubljeni
prodajalni na CD-ROM. Datoteki <url
url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/Installation-HOWTO">
in (<htmlurl name="slovenski prevod"
url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Installation-HOWTO-sl.html">)
<url
url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/Distribution-HOWTO">
hranita podatke o teh distribucijah.


<sect1>Nimam dostopa do Useneta. Kje lahko dobim informacije?<label id="nimam_useneta">
<p>
Po e-pošti lahko dobite povzetek skupine
<tt>comp.os.linux.announce</tt>. Pošljite izraz "<tt>subscribe</tt>"
(brez narekovajev) v telesu sporočila na naslov &lt;<htmlurl
url="mailto:linux-announce-REQUEST@news-digests.mit.edu"
name="linux-announce-REQUEST@news-digests.mit.edu">&gt;. Naročilo
tega elektronskega seznama je dobra zamisel, saj prenaša pomembne
informacije in dokumentacijo o Linuxu.
<p>
Prosim, uporabljajte naslove <tt>*-request</tt> za prijave
in odjave; pošta na druge naslove bo po nepotrebnem smetila novičarsko
skupino!


<sect1>Kateri poštni seznami so na voljo?<label id="WHAT-MAILING-LISTS-ARE-THERE">
<p>
Razvijalci Linuxa trenutno uporabljajo predvsem strežnik Majordomo na
&lt;<htmlurl url="mailto:majordomo@vger.rutgers.edu"
name="majordomo@vger.rutgers.edu">&gt;. Pošljite sporočilo z besedo
,,<tt>lists</tt>`` (brez narekovajev) v telesu sporočila in dobili
boste seznam vseh tamkajšnjih poštnih seznamov. Če potrebujete pomoč pri
prijavi ali odjavi, pošljite besedo ,,<tt>help</tt>``.
<p>
Dopisni seznam o jedru se arhivira na <url
url="http://www.uwsg.indiana.edu/hypermail/linux/kernel/"> in <url
url="http://www.lib.uaa.alaska.edu/linux-kernel/archive/">.
<p>
Prosim, ne pošiljajte na te sezname stvari, ki ne sodijo tja! Večino
teh seznamov uporabljajo razvijalci Linuxa za pogovore o strokovnih
vprašanjih in nadaljnjem razvoju. Ti seznami niso namenjene vprašanjem
novincev, oglasom ali javnim objavam, ki niso neposredno povezane s
tematiko seznama. Javnim objavam je mesto na <htmlurl
url="news:comp.os.linux.announce" name="comp.os.linux.announce">. Gre
za skupno spletno politiko. Če ne boste upoštevali tega napotka, vas
bodo zelo verjetno nadrli in zatrli.
<p>
Na voljo je sicer poštni seznam <tt>linux-newbie</tt>, za katerega ,,nobeno
vprašanje ni preneumno``, a ga žal spremlja premalo izkušenih
uporabnikov, tako da ima bolj majhen promet.
<p>
Mnogo različnih poštnih seznamov je o Linuxu na <url
url="http://www.onelist.com/">. Pojdite na stran s kategorijami in
izberite ,,Linux``. Na naslovu <url
url="http://oslab.snu.ac.kr/~djshin/linux/mail-list/"> so tudi
povezave, prek katerih se lahko prijavite.
<p>
Na naslovu <url url="http://paml.net/"> je seznam poštnih seznamov,
dostopnih prek Useneta. Podatki o seznamih so tudi na
<tt>ftp://rtfm.mit.edu/</tt> in se med drugim redno objavljajo v
skupinah <htmlurl name="news.announce.newgroups"
url="news:news.announce.newgroups">, <htmlurl name="news.lists"
url="news:news.lists"> in <htmlurl name="news.groups"
url="news:news.groups">.
<p>
V Sloveniji deluje šest poštnih seznamov Društva uporabnikov Linuxa LUGOS:
<itemize>
<item><tt>lugos-list</tt>, namenjen vsem uporabnikom Linuxa,
<item><tt>lugos-slo</tt>, namenjen slovenizaciji Linuxa,
<item><tt>lugos-prog</tt>, namenjen programiranju Linuxa,
<item><tt>lugos-help</tt>, namenjen skupini za pomoč začetnikom,
<item><tt>lugos-sec</tt>, namenjen varnostnim vprašanjem,
<item><tt>lugos-bla</tt>, čvekanje o Linuxu.
</itemize>
<p>
Nanje se prijavite tako, da pošljete pošto na naslov &lt;<htmlurl
url="mailto:majordomo@lugos.si" name="majordomo@lugos.si">&gt;.
Predmet tega sporočila ni pomemben, v telo sporočila pa napišite npr.:
<tscreen><verb>subscribe lugos-list</verb></tscreen>
<p>
Več o tem izveste na naslovu <url
url="http://www.lugos.si/delo/mailinglista.html">.


<sect1>Kje so razložena pravna vprašanja o Linuxu?<label id="legal_issues">
<p>
Na poštnem seznamu <tt>linux-legal</tt>, seveda. Nanj in še na mnoge
druge sezname o Linuxu se lahko prijavite tako, da za začetek pošljete
sporočilo z besedo ,,help`` na <htmlurl
url="mailto:majordomo@vger.redhat.com?body=help"
name="majordomo@vger.redhat.com">.

<sect1>Kje so podatki o projektih prostega programja, ki niso vzdrževani?
<p>
Spletni strani sta na <url url="http://unmaintained.sourceforge.net">
in <url url="http://www.orphansource.org/">.
<p>
Prosim, poskusite prek e-pošte stopiti v stik z izvirnim avtorjem ali
tistim, ki je navedel program kot nevzdrževan, preden sploh pomislite,
da bi paketu obesili licenco.

<sect1>Ali se novičarske skupine kje arhivirajo?<label id="ARE-THE-NEWSGROUPS-ARCHIVED-ANYWHERE">
<p>
Novičarske skupine Useneta o Linuxu se arhivirajo na spletnih straneh
<url url="http://groups.google.com/">.
<p>
Arhiv <url
url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/linux-announce.archive">
vsebuje arhive <tt>comp.os.linux.announce</tt>. Ti se zrcalijo z <url
url="ftp://src.doc.ic.ac.uk/usenet/">, ki tudi arhivira
<tt>comp.os.linux</tt>, <tt>comp.os.linux.development.apps</tt> in
<tt>comp.os.linux.development.system</tt>.
<p>
Seznami društva LUGOS se arhivirajo na <url
url="http://www.mail-archive.com/"> in <url
url="http://liste.lugos.si/wws/arc/">, slovenske novičarske
skupine v Usenet pa na <url url="http://www.arnes.si/news/archive/">.


<sect1>Kje lahko izvem več o temah, povezanih z varnostjo?
<p>
Stran o varnostnih podatkih o Linuxu je na <url
url="http://www.linuxsecurity.com/">.
<p>
Druga spletna stran je na <url url="http://www.rootshell.com/">, ki
ponuja informacije o internetni varnosti in vprašanjih zasebnosti.
<p>
Za podatke o poštnem seznamu <em>Weekly Linux Security Digest</em> in
številnih zbirkah podatkov, povezanih z varnostjo, glej
<url url="http://securityportal.com/">.


<sect1>Kje najti specifikacije sistema Linux?
<p>
Za začetek poglejte na stran Linux Standards Base, <url
url="http://www.linuxbase.org/">. Na njej so podatki o preskušanju
programja, organizaciji datotečnega sistema in poimenovalnih dogovorih
za deljene knjižnice.



<sect>Združljivost z drugimi operacijskimi sistemi


<sect1>Ali si lahko Linux deli disk s sistemom DOS? OS/2? 386BSD? Windows 95?
<p>
Da. Linux podpira številne datotečne sisteme, tudi standardno
razdelitveno shemo MS-DOS, zato si lahko deli disk z drugimi
operacijskimi sistemi.
<p>
Linux podpira vse znane različice datotečnih sistemov Microsoft FAT in
VFAT, skupaj s tistimi, ki jih uporabljajo Windows 95, Windows 98,
Windows NT, Windows 2000 in Windows ME prek naložljivih modulov jedra.
V pravilno nastavljenem sistemu bi se morali ti naložiti samodejno, ko
se priklopijo razdelki.
<p>
Vendar, pozor, nekateri drugi operacijski sistemi morda niso povsem
združljivi. Na primer dosovska <tt>FDISK.EXE</tt> in
<tt>FORMAT.EXE</tt> lahko prepišeta podatke na razdelku z Linuxom, ker
včasih nepravilno uporabljata podatke o razdelkih z zagonskega
sektorja namesto z razdelitvene tabele.
<p>
Da bi programom preprečili tako početje, kaže začetek razdelitvene
tabele, ki ste jo naredili, v Linuxu napolniti z ničlami, preden
uporabite MS-DOS ali karkoli in jo formatirate. Napišite:
<tscreen>
<verb>&dollar; dd if=/dev/zero of=/dev/hdXY bs=512 count=1</verb>
</tscreen>
kjer je <tt>hdXY</tt> ustrezni razdelek; npr. <tt>/dev/hda1</tt> za
prvi razdelek na prvem disku (vrste IDE).
<p>
Linux lahko bere in piše datoteke na vaših dosovskih razdelkih ali
razdelkih OS/2 in disketah vrste FAT. Pri tem uporablja dosovski
datotečni sistem, vgrajen v jedro, ali paket <tt>mtools</tt>.
<p>
Poročajo o gonilniku pod licenco GPL za OS/2, ki lahko bere in piše po
razdelkih ext2 za Linux.
<p>
Informacije o podpori datotečnemu sistemu FAT32 najdete na <url
url="http://bmrc.berkeley.edu/people/chaffee/fat32.html">.
<p>
Glej razdelek <ref id="WHAT-SOFTWARE-DOES-LINUX-SUPPORT"
name="Kakšno programje podpira Linux?"> o podrobnostih in stanju
posnemovalnikov za DOS, MS Windows in System V.
<p>
Glej tudi razdelke <ref id="amiga_fs" name="Ali ima lahko Linux dostop
do Amiginih datotečnih sistemov?">, <ref id="mac_fs" name="Ali ima lahko
Linux dostop do Macovih datotečnih sistemov?">, <ref id="ufs_fs"
name="Ali ima lahko Linux dostop do datotečnih sistemov UFS (BSD, SysV
itd.)?"> in <ref id="smb_fs" name="Ali ima lahko Linux dostop do
datotečnih sistemov SMB?">.
<p>
Menda razvijajo gonilnike za NTFS, ki bi morali podpirati
stiskanje kot standardno lastnost.


<sect1>Kako doseči datoteke na dosovskem razdelku ali disketi?<label id="dos_files">
<p>
Uporabite dosovski datotečni sistem; napišite npr.:
<tscreen><verb>&dollar; mkdir /dos
&dollar; mount -t msdos -o conv=text,umask=022,uid=100,gid=100 /dev/hda3 /dos
</verb></tscreen>
<p>
Če gre za disketo, je ne pozabite odklopiti (z <tt>umount</tt>),
preden jo vzamete iz enote!
<p>
Po želji lahko uporabite izbire <tt>conv=text/binary/auto</tt>,
<tt>umask=nnn</tt>, <tt>uid=nnn</tt> in <tt>gid=nnn</tt>, s katerimi
nadzorujete samodejne pretvorbe na koncu vrstice, dovoljenja in
lastništvo datotek v dosovskem datotečnem sistemu, kot se pojavljajo
v Linuxu. Če priklopite dosovski sistem tako, da ga uvrstite v
<tt>/etc/fstab</tt>, lahko navedete te možnosti tam (ločene z vejico).
<p>
Alternativa temu bi bila uporaba <tt>mtools</tt>, ki jih najdete na
mestih FTP v izvedljivi in izvirni kodi. Glej razdelek <ref
id="linux_by_ftp" name="Kako dobim stvari za Linux po FTP?">.
<p>
Na voljo je popravek za jedro (znan kot fd-patches), ki dovoljuje
nestandardno število sledi in/ali sektorjev na disketah; ta popravek
je bil zajet v alfa preizkušanje jedra 1.1.


<sect1>Ali Linux podpira stisnjene datotečne sisteme ext2?
<p>
Projekt ext2compr na naslovu <url
url="http://e2ompr.memalpha.cx/e2compr/">.
<p>
Posebna spletna stran je posvečena popravkom za <tt>e2compr</tt>.
Koda je še vedno eksperimentalna in zajema popravke za jedra serij
2.0 in 2.1. Podrobnosti o tem projektu, skupaj z najnovejšimi popravki 
in naslovi elektronskih seznamov, si oglejte na <url
url="http://debs.fuller.edu/e2compr/">.
<p>
&lsqb;Roderich Schupp, Peter Moulder&rsqb;
<p>
<tt>Zlibc</tt> je program, ki dovoljuje starim programom branje
stisnjenih (z GNU <tt>gzip</tt>-om) datotek, kot da ne bi bile
stisnjene. Glej <url
url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/libs/">. Avtor je Alain Knaff.
<p>
Na voljo je tudi stisnjeni gonilnik za blokovne naprave, ,,DouBle``
avtorja Jean-Marca Verbavatza, ki lahko poskrbi za sprotno
stiskanje diska v jedru. Distribucijo izvirne kode najdete na
<url url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/patches/diskdrives/">. Ta
gonilnik stisne inode in podatke o imenikih, pa tudi datoteke,
zato je vsaka okvara datotečnega sistema lahko že usodna.
<p>
Na voljo je tudi paket, imenovan <tt>tcx</tt> (Transparently Compressed
Executables), ki vam dovoljuje posest stisnjenih redko rabljenih
izvedljivih datotek in začasno raztegnitev teh datotek po potrebi.
Najdete ga na <url
url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/utils/compress/">.


<sect1>Ali lahko Linux uporablja dosovski pogon, stisnjen s Stackerjem, DBLSPC itd.?
<p>
Še do pred kratkim tega niste mogli početi prav zlahka.  Dosovske
pogone DOS 6.X dosežete v posnemanju sistema DOS (<ref
id="WHAT-SOFTWARE-DOES-LINUX-SUPPORT" name="Katere programe podpira
Linux">), toda to je teže, kakor dosegati normalne pogone z
dosovskim modulom ali izbire v jedru ali s paketom <tt>mtools</tt>.
<p>
Nedavno pa je bil dodan paket, imenovan <tt>dmsdos</tt>, ki bere in
piše stisnjene datotečne sisteme, kot je DoubleSpace/DriveSpace v
MS-DOS 6.x in Win95, pa tudi različici 3 in 4 programa Stacker. To
je naložljiv modul jedra, ki je dostopen v arhivih na mestu <url
url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/filesystem/dosfs/">.


<sect1>Ali lahko v Linuxu dosežem razdelke HPFS sistema OS/2?
<p>
Da, toda v Linuxu boste lahko z razdelka HPFS le brali. Pri
prevajanju jedra je dostopna tudi izbira za podporo sistemu HPFS v
jedru ali kot modul. Glej datoteko
<tt>Documentation/filesystems/hpfs.txt</tt> v distribuciji izvirne
kode jedra (razdelek <ref id="UPGRADE-RECOMPILE-KERNEL" name="Kako
nadgradim/prevedem jedro?">). Razdelek HPFS lahko potem
priklopite, npr. takole:
<tscreen>
<verb>
&dollar; mkdir /hpfs
&dollar; mount -t hpfs /dev/hda5 /hpfs
</verb>
</tscreen>


<sect1>Ali lahko Linux doseže datotečne sisteme Amige?
<label id="amiga_fs">
<p>
Jedro Linuxa podpira datotečni sistem Amiga Fast File System (AFFS)
različice 1.3 ali poznejše, kot izbiro pri prevajanju jedra ali kot
modul. Podrobnosti o tem si preberite v datoteki
<tt>Documentation/filesystems/affs.txt</tt> v distribuciji izvirne
kode jedra Linux.
<p>
Oglejte si tudi razdelek
<ref id="UPGRADE-RECOMPILE-KERNEL" name="Kako nadgradim/prevedem jedro?">.
<p>
Linux podpira AFFS le na razdelkih diskov. Diskete niso podprte
zaradi nezdružljivosti disketnih krmilnikov Amige in krmilnikov v
osebnih računalnikih in delovnih postajah. Gonilnik za AFFS lahko
tudi priklaplja diskovne razdelke, ki jih uporablja Un*x Amiga
Emulator avtorja Bernda Schmidta.


<sect1>Ali ima lahko Linux dostop do datotečnih sistemov UFS (BSD, SysV itd.)?<label id="ufs_fs">
<p>
Zadnja jedra lahko priklapljajo (v načinu ,,samo branje``) datotečne
sisteme UFS, ki jih uporabljajo System V, Coherent; Xenix; BSD, in
izpeljanke, kot so SunOS, FreeBSD, NetBSD in NeXTstep. Podpora UFS
je na voljo kot izbira pri prevajanju jedra ali kot modul.
<p>
Glej tudi razdelek <ref id="UPGRADE-RECOMPILE-KERNEL" name="Kako
nadgradim/prevedem jedro?">.


<sect1>Ali ima lahko Linux dostop do datotečnih sistemov SMB?<label id="smb_fs">
<p>
Linux lahko bere in piše po diskih, delujočih v Windows for
 Workgroups in diskih Windows NT SMB. Glej datoteko
 <tt>Documentation/filesystems/smbfs.txt</tt>, ki je priložena izvirni
 kodi jedra, in razdelek <ref id="UPGRADE-RECOMPILE-KERNEL" name="Kako
 nadgradim/prevedem jedro?">.
<p>
Na voljo je tudi zbirka programov, imenovana Samba, ki zagotavlja podporo
omrežnim datotečnim sistemom WfW (če tečejo v TCP/IP). Informacija
o tem je v datoteki <tt>README</tt> na <url
url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/network/samba/">.
<p>
Spletna stran Sambe je na <url url="http://www.samba.org/">, o podpori
SMB pa lahko berete tudi na spletni strani <url
url="http://samba.anu.edu.au/samba/">.


<sect1>Ali ima lahko Linux dostop do datotečnih sistemov Maca?<label id="mac_fs">
<p>
Dobi se nabor uporabnih programov, ki lahko berejo in pišejo na
Macintosh Hierarchical File System (HFS). Najdete ga na <url
url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/utils/disk-management/">.
<p>
Dostop do novejših datotečnih sistemov HFS+ še razvijajo.


<sect1>Ali lahko v Linuxu poganjam programe, pisane za Microsoft Windows?<label id="ms_windows">
<p>
Projekt WINE, ki se ukvarja z razvijanjem posnemovalnika MS Windows za
Linux, še ni zrel za splošno razširjanje. Če želite prispevati k
razvoju, si oglejte status projekta v novičarski skupini <htmlurl
url="news:comp.emulators.ms-windows.wine"
name="comp.emulators.ms-windows.wine">.
<p>
Pogosta vprašanja v zvezi s tem je zbral P. David Gardner
na <url url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/faqs/Wine-FAQ/">.
<p>
Do nadaljnjega je najboljša izbira za pogon programov v MS Windows
sistem z dvojnim zaganjanjem. LILO, zagonski nalagalnik Linuxa, lahko
zažene enega izmed operacijskih sistemov na menuju. Podrobnosti
si oglejte v dokumentaciji, ki je priložena LILO. Tudi <tt>LOADLIN</tt>
(dosovski program za nalaganje Linuxa ali jedro drugega OS) je
priročna pot za sobivanje Linuxa in sistema DOS. <tt>LOADLIN</tt> je še
posebej priročen, ko želite namestiti Linux na tretji ali četrti pogon
vašega sistema (ali ko dodajate pogon SCSI v sistem z zdajšnjimi 
pogoni IDE).
<p>
V teh primerih navadno zaganjalnik LILO ne zna najti ali naložiti
jedra na ,drugem` pogonu. Torej preprosto naredite imenik
<tt>C:&bsol;LINUX</tt> (ali karkoli), postavite vanj <tt>LOADLIN</tt>
s kopijo vašega jedra, in uporabite to sestavo.
<p>
<tt>LOADLIN</tt> uporablja VCPI. Windows 95 bo ob njegovem zagonu
hotel narediti ,,vnovični zagon v načinu DOS`` (kot tudi pri nekaterih
drugih dosovskih programih, ki tečejo v zaščitenem načinu procesorja).
<p>
Zgodnje različice programa <tt>LOADLIN</tt> so včasih potrebovale
paket, imenovan <tt>REALBIOS.COM</tt>, ki je potreboval zagonski
postopek s (skoraj) prazno disketo za preslikavo prekinitvenih
vektorjev (preden je naložil katerikoli programski gonilnik).
(Trenutne različice niso pakirane skupaj s to datoteko in ni videti,
da bi jo potrebovale.)
<p>
&lsqb;Jim Dennis&rsqb;
<p>
Za poganjanje Windows v gostiteljskem operacijskem sistemu Linux je na
voljo tudi lastniški program, imenovan VMWare. Glej domačo stran
podjetja na <url url="http://www.vmware.com/">.


<sect1>Kje dobim informacije o združljivosti z NFS?
<p>
Sveže podatke si oglejte v spisu NFS-HOWTO.
<p>
Informacije so delno pobrane iz izvrstnega spisa NFS HOWTO Nicolaia
Langfeldta, ki je bil oktobra 1999 še svež.
<p>
Večina jeder različice 2.2.x potrebuje vrsto popravkov za namestitev
podsistema <tt>knfsd</tt>, ki ga vzdržuje H. J. Lu, za učinkovito (ali
pa sploh) delovanje s stroji Sparc, IBM RS, Alpha in morda tudi
drugimi. Ta paket je pravzaprav zbirka popravkov za izvirno kodo
jedra. Jedra 2.4 imajo boljšo podporo neintelovi arhitekturi.
<p>
Na voljo je tudi strežnik, ki teče v uporabniškem prostoru. Sicer mu
manjka podpora za zaklepanje oddaljenih datotek, a ga je preprosteje namestiti. 
Lahko je enako učinkovit.
<p>
Seznam URL za strežnik knfsd in uporabniški strežnik je pri
novejših izdajah jedra v datoteki <tt>Documentation/Changes</tt>.
<p>
Za jedrni podsistem za podporo NFS je na voljo tudi strežnik CVS, pa tudi
spletna stran o NFS na <url
url="http://www.linuxnfs.sourceforge.org/">, čeprav ta stran zahteva
vnos gesla za dostop. Ustrezni URL so našteti v datoteki
<tt>README.nfs</tt> na <url url="ftp://ftp.si.kernel.org/"> in drugih
arhivnih mestih jedra, skupaj z navodili za priključitev. Popravki so
na <url url="ftp://ftp.varesearch.com/pub/kernel/latest/patches/">.
<p>
Arhivi izvirne kode uporabniškega strežnika in pripomočkov zanj so
trenutno na <url
url="ftp://linux.mathematik.tu-darmstadt.de/pub/linux/people/okir/">.
<p>
V starejših izdajah Solarisa lahko manjkajoči <tt>statd</tt> ali
<tt>lockd</tt> v odjemniku ali strežniku povzroča nezdružljivost. Na
nekaterih različicah Solarisa se <tt>statd</tt> lahko uporablja za
izkoriščanje lastnosti samodejnega priklapljalnik (angl. automounter).
Sun je izdal popravek za to, a <tt>statd</tt> je treba v takih
sistemih še vedno pognati kot <tt>root</tt>. V novejših sistemih
Solaris si za omogočanje deljenja diskov oglejte informacije v
<tt>/etc/dfs/dfstab</tt> ter stran referenčnega priročnika za
<tt>share(1M)</tt>. Poleg tega vam program <tt>rpcinfo</tt> lahko
pove, ali je v krajevnem ali oddaljenem stroju na voljo <tt>statd</tt>
ali <tt>lockd</tt>.
<p>
Na poštnem seznamu <tt>linux-kernel</tt> se venomer porajajo pogovori
o stanju podsistema NFS, za katerega se zdi, da se hitro spreminja.
<p>
&lsqb;Nicolai Langfeldt, Robert Kiesling, Anders Hammarquist&rsqb;

<sect1>Ali lahko Linux uporablja pisave True Type?
<p>
Da. Za okenski sistem X je na voljo precej strežnikov pisav True Type.
Eden izmed njih je <tt>xfsft</tt>, katerega domača stran je na <url
url="http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/xfsft/">. Tam so tudi
navodila za prikrojitev.
<p>
Drugi strežnik pisav True Type je <tt>xfstt</tt>.
<p>
Ljudje tudi poročajo o uspehih z drugimi strežniki pisav True Type. Z
domače strani <tt>xfsft</tt> vodijo povezave tudi do teh.
<p>
Podporo pisavam True Type lahko prevedete tudi neposredno v vaš
strežnik X. Podrobnosti si spet oglejte na domači strani strežnika
<tt>xfsft</tt>.
<p>
Uporabniki Debiana bi si morali ogledati spis TT-Debian-HOWTO.


<sect1>Ali se Linux lahko zažene iz okolja MS-DOS?
<p>
Če LILO ne deluje in ima stroj nameščen MS-DOS ali Microsoft Windows,
vam lahko ostane računalnik, ki se noče zagnati. To se lahko zgodi
tudi pri nadgradnji vaše distribucije Linuxa. Vnovična namestitev
nalagalnika LILO je zadnje, kar naredi namestitveni program.
<p>
Kadar nameščate ali nadgrajujete Linux v stroj z dvojnim zaganjanjem,
je zelo pomembno, da imate v bližini rešilno disketo za MS-DOS ali
Windows, da lahko izvedete <tt>FDISK /MBR</tt>. Potem lahko uporabite
<tt>LOADLIN.EXE</tt> namesto nalagalnika LILO.
<p>
Naslednja datoteka <tt>CONFIG.SYS</tt> je eden od možnih načinov
klicanja <tt>LOADLIN.EXE</tt> in zagon MS-DOS ali Linuxa.
<tscreen>
<verb>
[menu]
menuitem=DOS, Dos Boot
menuitem=LINUX, Linux Boot

[LINUX]
shell=c:\redhat\loadlin.exe c:\redhat\autoboot\vmlinuz vga=5 root=/dev/hdc1 ro

[DOS]
STACKS = 0,0
rem Vsi drugi gonilniki za DOS se naložijo tukaj.
</verb>
</tscreen>
To ustvari menu, na katerem lahko skočite neposredno na <tt>loadlin</tt>,
še preden se naložijo vsi gonilniki MS-DOS.
<p>
Poti in izbire so posebne za vsak posamezni stroj in bi morale
biti očitno intuitivne tudi najbolj naključnemu opazovalcu. Oglejte si 
dokumentacijo za <tt>LOADLIN.EXE</tt> za izbire. Te so enake kot pri
nalagalniku LILO in se tako ali tako le posredujejo jedru.
<p>
&lsqb;Jim Harvey&rsqb;


<sect1>Kako zaženem Linux z Boot Managerjem iz OS/2?
<p>
Takole:
<enum>
<item>
Naredite razdelek s <tt>FDISK.EXE</tt> za OS/2 (ne s programom
<tt>fdisk</tt> za Linux).
<item>
Formatirajte ta razdelek v OS/2 kot FAT ali kot HPFS. To je
potrebno zato, da OS/2 ve, da je razdelek formatiran. (Ta korak ni
nujno potreben pri OS/2 3.0 Warp.)
<item>
Dodajte razdelek v Boot Manager.
<item>
Zaženite Linux in naredite datotečni sistem na razdelku (<tt>mkfs -t
ext2</tt> ali <tt>mke2fs</tt>). Zdaj lahko, če želite, uporabite
<tt>fdisk</tt> v Linuxu in spremenite kodo novega razdelka na vrsto 83
(Linux Native) -- to lahko pomaga nekaterim avtomatičnim skriptom
poiskati pravi razdelek.
<item>
Namestite Linux na razdelek.
<item>
Namestite LILO na razdelek Linuxa .- ne na master boot record diska. 
S tem namestite LILO na razdelek Linuxa kot zagonski
nalagalnik druge faze (za Boot Managerjem), ki bo zagnal jedro,
določeno v njegovi konfiguracijski datoteki. V datoteko
<tt>/etc/lilo/config </tt>ali <tt>/etc/lilo.config</tt> napišite
<tscreen>
<verb>
boot = /dev/hda2
</verb>
</tscreen>
kjer je <tt>/dev/hda2</tt> zaganjalni razdelek.
<item>
Preverite, da je razdelek z Boot Managerjem označen kot dejaven,
saj boste uporabljali Boot Manager za izbiro zaganjanja.
</enum>
<p>
Kup HOWTO o večzagonskem nalaganju sistemov je na domači strani
LDP, <url url="http://www.linuxdoc.org/">.


<sect>Datotečni sistemi, diski in pogoni

<sect1>Kako naj prepričam Linux, da bo deloval na mojem disku?<label id="LINUX-TO-WORK-WITH-MY-DISK">
<p>
Če je vaš disk IDE ali EIDE, si preberite datoteko
<tt>/usr/src/linux/drivers/block/README.ide</tt> (zajeta je v izvirno
kodo jedra Linuxa), ki obsega številne uporabne nasvete o diskih
IDE. Številni sodobni krmilniki IDE delajo preslikavo med
,,fizičnimi`` in ,,logičnimi`` cilindri/glavami/sektorji.
<p>
Do diskov SCSI imate dostop z linearnimi bločnimi številkami. BIOS si
izmisli nekaj ,,logičnih`` podatkov o cilindrih/glavah/sektorjih, da
lahko disk deluje v sistemu DOS.
<p>
Starejši BIOS, združljiv z IBM PC, navadno ne bo mogel do
razdelkov, večjih od 1024 logičnih cilindrov, in bo v najboljšem
primeru povzročil, da bo zaganjanje Linuxa s programom LILO na takih
razdelkih problematično.
<p>
Vseeno lahko take razdelke uporabite v Linuxu ali kakem drugem
operacijskem sistemu, ki imajo neposreden dostop do krmilnika.
<p>
Priporočeno je narediti vsaj en razdelek za Linux v celoti pod
omejitvijo 1024 cilindrov in zaganjati sistem z njega.  Drugi
razdelki bodo potem delovali v redu.
<p>
Videti je, da je nekaj težav tudi z novejšimi pogoni Ultra-DMA.
Podrobnosti ne vem, a postajajo zelo pogost problem na namestitvenih
prireditvah, ki jih prireja skupina SVLUG. Nič čudnega, če lahko
dobite od 8 do 12 GB pogone po 200 ali 300 dolarjev.
<p>
&lsqb;Jim Dennis&rsqb;


<sect1>Kako lahko odbrišem datoteke?
<p>
Na splošno je to zelo težko storiti v kateremkoli Unixu zaradi
njihove večopravilne narave. Nekateri sicer razvijajo odbrisanje
datotek na datotečnem sistemu ext2fs, a ne veselite se prezgodaj.
<p>
Na voljo je nekaj programskih paketov, ki namestijo nove ukaze za brisanje
in kopiranje. Z novimi ukazi se zbrisana datoteka prenese v poseben
imenik -- ,,koš za smeti``. Od tam jo lahko vrnete, dokler se koš
samodejno ne izprazni (s procesom, ki teče v ozadju).
<p>
Upravljalnik datotek Midnight Commander ponuja možnost odbrisanja
(angl. undelete), ki uporablja funkcije iz knjižnice datotečnega
sistema ext2 in imenik za odbrisane datoteke za vsak datotečni sistem.
Komercialni distribucijski paketi MV lahko imajo to možnost vklopljeno
ali pa tudi ne, zato zagotovo preverite distribucijo izvirne kode
za navodila, kako omogočiti možnost odbrisanja datotek.
<p>
Namesto tega lahko preiskujete surovo diskovno napravo (raw disk
device), na kateri je problematični datotečni sistem. To je težko delo.
Za kaj takega morate biti izkušen uporabnik in povrhu še
<tt>root</tt>. Vendar je to mogoče. Poženite <tt>grep</tt> na surovi
diskovni napravi, denimo:
<verb>
grep -b 'bookmarks' /dev/hda
</verb>
Če podatki niso bili prepisani, bi jih morali biti sposobni obnoviti z
urejevalnikom besedil.
<p>
&lsqb;Dave Cinege, Daniel Novotny&rsqb;


<sect1>Kako lahko naredim rezervne kopije?
<p>
Kopijo hierarhije imenikov ali popolnega datotečnega sistema na
katerikoli nosilec lahko naredite s programoma GNU <tt>tar</tt> ali
<tt>cpio</tt>, standardnima pripomočkoma Unixa za te namene. Trenutno
se zdi Tar več uporabljen, obsega pa tudi izbire v ukazni vrstici
za izdelavo stisnjenih, inkrementalnih rezervnih kopij ter kopij z več
nosilci. Dokumentacija v obliki GNU Texinfo obsega vse informacije.
<p>
Na Usenetu precej omenjajo tudi prosti program Amanda, katerega
spletna stran je na naslovu <url url="http://www.amanda.org/">.
<p>
Na voljo je tudi več komercialnih pripomočkov za izdelavo rezervnih kopij.
Pogosto so zajeti v komercialne distribucije.


<sect1>Kako lahko razdelku nedestruktivno spremenim velikost?
<p>
V MS-DOS uporabite program <tt>FIPS.EXE</tt>, zajet v večino
distribucij Linuxa.
<p>
Urejevalnik razdelkov GNU <tt>parted</tt> je dovolj stabilen, da ga
navadni, negurujski smrtniki uporabljajo razmeroma zaupljivo.
Izvirna koda za zadnjo različico je na <url
url="ftp://ftp.gnu.org/pub/gnu/parted/">. Na voljo je tudi slika zagonske
diskete za spreminjanje velikosti korenskih razdelkov ali za
poganjanje <tt>parted</tt> v strojih brez Linuxa. Disketa s sliko je
lahko preprostejša za začetnike. Gradnja iz izvirne kode lahko
zahteva nekaj dodatnih nastavitev.
<p>
Parted ima tudi dokumentacijo za datotečne sisteme za Linux in FAT
(MS-DOS) v navadnem besedilnem formatu.
<p>
Nekaterim komercialnim distribucijam so priloženi tudi njihovi posebni
programi za spreminjanje velikosti razdelkov, kot je Partition Magic.


<sect1>Ali je na voljo defragmentator za ext2fs ipd.?
<p>
Da. Na voljo je program <tt>defrag</tt>, defragmentator za datotečna sistema
ext2 in minix za Linux in za starejši datotečni sistem vrste ext.
Dostopen je na <url
url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/filesystems/defrag-0.70.tar.gz">.
Uporabniki datotečnega sistema ext2 lahko verjetno shajajo tudi brez
<tt>defrag</tt>a, saj ima ext2 dodatno kodo, ki preprečuje
fragmentiranje tudi na zelo zasedenih diskih.


<sect1>Kako na disketi ustvarim datotečni sistem?
<p>
Če poganjate novejše namizje Gnome ali KDE, imate orodje z grafičnim
uporabniškim vmesnikom, ki vam omogoča preprosto formatiranje disket.
<p>
Navadno 3,5-palčno disketo velike gostote v ukazni vrstici
formatirate takole:
<tscreen><verb>&dollar; fdformat /dev/fd0H1440
&dollar; mkfs -t ext2 -m 0 /dev/fd0H1440 1440
</verb></tscreen>
<p>
Za diskete velikosti 5,25 palca uporabite <tt>fd0h1200</tt> in
<tt>1200</tt> namesto <tt>1440</tt>. Če je disketa v pogonu ,,B``,
pišite <tt>fd1</tt> namesto <tt>fd0</tt>.
<p>
Izbira ,,<tt>-m 0</tt>`` ukaže programu <tt>mkfs.ext2</tt>, naj ne
rezervira prostora na disku za superuporabnika -- navadno je zadnjih
10&percnt; rezerviranih za <tt>root</tt>a.
<p>
Prvi ukaz izvede nizkonivojsko formatiranje. Drugi ukaz ustvari
prazen datotečni sistem. Disketo lahko priklopite podobno kakor razdelek 
diska in preprosto kopirate/premikate datoteke s <tt>cp</tt>, <tt>mv</tt> ipd.
<p>
Pravila za imenovanje naprav so na splošno enaka v vseh Unixih. Najdete
jih v vodniku Matta Welsha <em>Namestitev in začetek dela z
Linuxom</em>. (Glej poglavje <ref
id="HOWTOS-AND-OTHER-DOCUMENTATION" name="Kje je dokumentacija?">.)
Podrobnejši in bolj strokoven opis je v dokumentu <em>Linux Allocated
Devices</em> avtorja H. Petra Anvina, &lt;hpa@zytor.com&gt;. Ta spis
je na voljo v obliki za LaTeX in ASCII v distribuciji izvirne kode
jedra (verjetno v imeniku <tt>/usr/src/kernel/Documentation</tt>) kot
<tt>devices.tex</tt> in <tt>devices.txt</tt>.


<sect1>Ali Linux podpira navidezne datotečne sisteme, kot je RAID?
<p>
Novejša jedra Linuxa podpirajo programski RAID in bodo delovala z
diskovnimi krmilniki RAID.
<p>
Samodejni priklapljalnik (angl. automounter) za razdelke NFS je del
večine distribucij Linuxa.
<p>
Poleg tega je še veliko projektov, povezanih z navideznimi
datotečnimi sistemi. Eden izmed njih, <em>Linux Logical Volume
Manager</em>, je na <url url="http://linux.msede.com/lvm/">.


<sect1>Ali Linux podpira enkripcijo datotečnega sistema?
<p>
Da. Eden teh datotečnih sistemov, ppdd, se arhivira na <url
url="http://pweb.de.uu.net/flexsys.mtk/">.


<sect1>Kaj pomenijo grda sporočila o inodih, blokih in podobno?
<p>
Morda imate pokvarjen datotečni sistem, najbrž zato, ker niste
pravilno pripravili Linuxa na izklop (z ukazom <tt>shutdown</tt>),
preden ste izklopili ali vnovič zagnali računalnik. Najnovejši program
<tt>shutdown</tt> dobite na primer v paketu <tt>util-linux</tt>, ki je
arhiviran na sunsite in tsx-11.
<p>
Če imate srečo, bo program <tt>fsck</tt> (ali <tt>e2fsck</tt> ali
<tt>xfsck</tt>, kakor se pač že imenuje, če nimate samodejnega
<tt>fsck</tt>-ja), lahko popravil vaš datotečni sistem. Če nimate
sreče, je datotečni sistem uničen in ga boste morali reinicializirati
s programom <tt>mkfs</tt> (ali <tt>mke2fs</tt> ali <tt>mkxfs</tt>
itd.) in prepisati podatke z varnostnih kopij.
<p>
NB: Ne poskusite preverjati datotečnega sistema, ki je priklopljen v
načinu za branje/pisanje -- to se nanaša tudi na korenski razdelek, če
ob zagonu ne vidite napisa
<tscreen>
<verb>VFS: mounted root ... read-only</verb>
</tscreen>


<sect1>Zakaj moje izmenjevalno območje za navidezni pomnilnik ne deluje?<label id="notw_swap">
<p>
Ko zaganjate računalnik (ali ročno vključujete izmenjevalno področje, angl. swap),
morate videti sporočilo
<tscreen><verb>Adding Swap: NNNNk swap-space
</verb></tscreen>
<p>
Če sploh ne vidite nobenega sporočila, vam verjetno manjka ukaz
<tscreen><verb>swapon -av
</verb></tscreen>
(ukaz, ki vključi izmenjevalno funkcijo) v datoteki
<tt>/etc/rc.local</tt> ali <tt>/etc/rc.d/*</tt> (sistemski štartni
skripti), ali ste pozabili vpisati prave podatke v
<tt>/etc/fstab</tt>, na primer:
<tscreen><verb>/dev/hda2  none   swap    sw
</verb></tscreen>
<p>
Lahko se vam prikaže sporočilo
<tscreen><verb>Unable to find swap-space signature
</verb></tscreen>
<p>
To pomeni, da ste pozabili pognati <tt>mkswap</tt>.  Podrobnosti si
oglejte na <tt>man mkswap</tt>; deluje zelo podobno kakor <tt>mkfs</tt>.
<p>
Ukaz <tt/free/ poleg količine prostega pomnilnika izpiše tudi:
<tscreen><verb>
             total       used       free
Swap:        10188       2960       7228
</verb></tscreen>
<p>
Če ukaz <tt>cat /proc/swaps</tt> razkrije le ime datotek ali
razdelkov, ne pa tudi podatka o izmenjevalnem prostoru, potrebuje
izmenjevalna datoteka ali razdelek vnovično inicializacijo.
<p>
Uporabite <tt>fdisk</tt> (kot <tt>root</tt>), da ugotovite, kateri
razdelek diska je bil določen za izmenjevalni razdelek. Razdelek je
treba še vedno inicializirati z <tt>mkswap</tt>, preden ga omogočite s
<tt>swapon</tt>.
<p>
&lsqb;Andy Jefferson, Steve Withers&rsqb;


<sect1>Kako lahko začasno dodam izmenjevalni prostor?
<p>
Poleg izmenjevalnega razdelka lahko Linux uporablja tudi izmenjevalno
datoteko. Nekateri programi, kot g++, lahko uporabljajo velikanske 
količine navideznega pomnilnika, kar zahteva začasno stvaritev
dodatnega prostora. Če želite, denimo, namestiti dodatnih 64 MB
izmenjevalnega prostora, uporabite naslednje lupinske ukaze:
<tscreen>
<verb>
&num; dd if=/dev/zero of=/swap bs=1024 count=65535
&num; mkswap /swap
&num; swapon /swap
</verb>
</tscreen>
Argument <tt>count=</tt> ukaza <tt>dd</tt> določa, kako velika naj bo
izmenjevalna datoteka. V tem primeru je ime izmenjevalne datoteke
<tt>/swap</tt>, vendar lahko ime in mesto na splošno določate
poljubno, glede na dostopni prostor v vašem datotečnem sistemu in
pravico pisanja v določeni imenik.
<p>
Ko izmenjevalnega prostora ne potrebujete več, ga lahko odstranite
z naslednjima ukazoma:
<tscreen>
<verb>
&num; swapoff /swap
&num; rm /swap
</verb>
</tscreen>
Za podrobna navodila glej tudi
<htmlurl name="Installation HOWTO" url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Installation-HOWTO-sl.html">
ter <htmlurl name="Namestitev in začetek dela z Linuxom"
url="http://www.lugos.si/delo/slo/LIGS-sl/">.
<p>
Če po tem še vedno ne boste imeli dovolj izmenjevalnega prostora,
si oglejte <ref id="MORE-THAN-128MB-OF-SWAP" name="Kako lahko uporabim več kot 128 MB izmenjevalnega prostora?">.


<sect1>Ali lahko odstranim LILO, da bo moj sistem spet zaganjal DOS?
<p>
Program <tt>lilo</tt> (ne celotni paket LILO) uporablja izbiro
<tt>-u</tt> v ukazni vrstici za odmestitev zagonskega nalagalnika
LILO. Podati morate tudi ime naprave, v katero ste namestili LILO, na
primer:
<tscreen><verb>lilo -u /dev/hda</verb></tscreen>
To na disk zapiše izvirni glavni zagonski sektor, kakršen je bil pred
uporabo paketa LILO. Najde ga v datoteki <tt>/boot/boot.0300</tt>.
Če ste LILO namestili na razdelek kot sekundarni zagonski nalagalnik,
denimo na <tt>/dev/hda1</tt>, <tt>lilo</tt> znova namesti izvirni
zagonski sektor iz datoteke <tt>/boot/boot.0301</tt>. Podrobnosti
si oglejte na strani referenčnega priročnika o <tt>lilo</tt>. Hvala Villyju
Kruseju, da me je spomnil, naj osvežim ta odgovor.
<p>
Če imate zgodnjo različico paketa LILO, boste morali uporabiti
nedokumentirani dosovski (MS-DOS 5.0 ali poznejši, ali OS/2) ukaz
<tt>FDISK /MBR</tt>. To bo obnovilo standardni glavni dosovski
zagonski zapis (angl. Master Boot Record). Če imate DR-DOS 6.0,
pojdite v <TT>FDISK</TT> po običajni poti in potem izberite izbiro za
prepis glavnega zagonskega zapisa (,,Re-write Master Boot Record``).
<p>
Če naredite zagonsko disketo z namestitvenim procesom v Windows,
preverite, ali so na njej programi <tt>FDISK.EXE</tt>, <tt>FORMAT.COM</tt>
in <tt>SYS.COM</tt>, in uporabite to, da znova namestite MS-DOS na
disk.
<p>
Če nimate MS-DOS ali DR-DOS, morate uporabiti zagonski sektor, ki
ga je LILO shranil, ko ste ga prvič namestili. Saj ste shranili to
datoteko, kajne? Verjetno se imenuje <tt>boot.0301</tt> ali kaj
podobnega. Napišite
<tscreen>
<verb>dd if=boot.0301 of=/dev/hda bs=445 count=1</verb>
</tscreen>
(ali <tt>/dev/sda</tt>, če uporabljate disk SCSI). To lahko zbriše 
tudi vašo razdelitveno tabelo, zato pozor! Če ste obupani,
lahko uporabite
<tscreen>
<verb>dd if=/dev/zero of=/dev/hda bs=512 count=1</verb>
</tscreen>
<p>
To bo povsem zbrisalo vašo razdelitveno tabelo in zagonski sektor;
potem lahko še enkrat formatirate disk z vašim priljubljenim
programom. Toda to bo naredilo tudi vsebino vašega diska nedostopno -- 
če niste strokovnjak, boste izgubili vse podatke.
<p>
Upoštevajte, da dosovski MBR zažene tisti (in le tisti!) razdelek, ki je
označen kot <em>delujoč</em>. Morda boste morali uporabiti
<tt>fdisk</tt> za prižiganje in ugašanje zastavic dejavnosti na vaših
razdelkih. (Prevajalčeva opomba: Uporabite <tt>fdisk</tt>, da 
boste povsem prepričani, ali je dosovski razdelek res delujoč, preden
storite karkoli iz tega poglavja. Zgodilo se mi je že, da je bil
razdelek z Linuxom delujoč, LILO odstranjen iz MBR, računalnik pa ni
zagnal nobenega sistema.)


<sect1>Zakaj program <tt>fdformat</tt> zahteva pravice naduporabnika?
<p>
Sistemske klice za formatiranje diskete lahko izvedete le kot root, ne
glede na morebitna drugačna dovoljenja za naprave <tt>/dev/fd0*</tt>.
Če želite, da bo katerikoli uporabnik lahko formatiral disketo,
poskusite dobiti program <tt>fdformat2</tt>. Ta se izogne omejitvam
tako, da teče s <tt>setuid</tt> kot root.


<sect1>Zakaj se razdelki ext2fs preverjajo ob vsakem zagonu?
<p>
Glej razdelek <ref id="EXT2-FS-WARNING-MOUNTING" name="EXT2-fs: warning:
mounting unchecked filesystem.">.


<sect1>Zakaj lahko moj korenski datotečni sistem le berem?
<p>
Če vas zanima, kako ste zašli v trenutno stanje, si preberite razdelek
<ref id="EXT2-FS-WARNING-MOUNTING" name="EXT2-fs: warning: mounting
unchecked filesystem.">.
<p>
Še enkrat priklopite korenski datotečni sistem. Če je datoteka
<tt>/etc/fstab</tt> pravilna, preprosto priklopite takole:
<tscreen>
<verb>mount -n -o remount /</verb>
</tscreen>
<p>
Če je <tt>/etc/fstab</tt> napačna, morate podati ime naprave in
verjetno tudi vrsto, npr.:
<tscreen><verb>mount -n -o remount -t ext2 /dev/hda2 /
</verb></tscreen>


<sect1>Kaj je <tt>/proc/kcore</tt>?
<p>
V resnici nobena od datotek v imeniku <tt>/proc</tt> ne počiva v njem
-- to so le ,,navidezne`` datoteke, ki jih naredi jedro, da vam da
informacijo o sistemu. Zato tudi nobena od tamkajšnjih datotek ne
zaseda prostora na disku.
<p>
<tt>/proc/kcore</tt> je ,,vzdevek`` pomnilnika v vašem računalniku.
Velikost te datoteke je enaka velikosti vašega RAM in če jo
berete kot datoteko, bere jedro vsebino pomnilnika.


<sect1>Zakaj krmilnik AHA1542C ne deluje z Linuxom?
<p>
Izbira v biosu za dovolitev diskov z več kot 1024 cilindri je
potrebna le za odpravo pomanjkljivosti biosa, združljivega s PC, in
mora biti v Linuxu <em>izklopljena</em>. Starejša jedra Linuxa morajo
imeti izklopljene vse izbire ,,naprednega biosa`` -- vse, razen tiste
o pregledovanju vodila za zaganjalne naprave (bus scanning for
bootable devices).


<sect1>Kje lahko najdem datotečni sistem z dnevniki?
<p>
Linux pravzaprav podpira več dnevniških datotečnih sistemov; ext3 je
zdaj del trenutnega jedra 2.4.x.
<p>
Datotečni sistem z dnevniki (angl. journalling file system), imenovan
,,Reiserfs``, so pravkar dali na preizkušanje. Pravijo, da naredi
Linux celo hitrejši od Linuxa z nameščenim datotečnim sistemom Ext2, še 
posebej, če delate s številnimi malimi datotekami.
<p>
Popolni podatki so dostopni prek <url url="http://devlinux.org/namesys/">.
<p>
JFS še vedno razvijajo.


<sect>Prenos, prevajanje in dobivanje programov

<sect1>Kako prevedem programe?
<p>
Večina programja za Linux je napisana v jeziku C in prevedena s
prevajalnikom GNU C (GCC). GCC je del vsake distribucije Linuxa.
Najnovejša različica prevajalnika, dokumentacija in popravki so
dostopni na <url url="ftp://ftp.gnu.org/pub/gnu/">.
<p>
Programi, napisani v C++, se morajo prevesti s prevajalnikom GNU G++,
ki je tudi del distribucije Linuxa in dostopen na istem mestu
kakor GCC.
<p>
Za gradnjo jeder različice 2.0.x in poznejših boste potrebovali GCC
različice 2.7.2.x. Poskus prevajanja jedra Linuxa z drugim
prevajalnikom, kot so GCC 2.8.x, EGCS, ali PGCC, lahko povzroči težave
zaradi odvisnosti kode od posebnosti GCC.  Jedra različic 2.2, 2.4 in
razvojna jedra 2.5 bi se morala pravilno prevesti tudi z novejšimi
prevajalniki.
<p>
Podatki o prevajalniku EGCS so na naslovu <url
url="http://www.gnu.org/software/gcc/gcc.html">.
<p>
Vedite tudi, da v današnjem času razvijalci jedra ne odgovarjajo na
obvestila o hroščih starejših jeder, temveč se osredotočajo na razvoj
jeder 2.5.x in vzdrževanje jeder 2.2.x in 2.4.x.
<p>
&lsqb;J.H.M. Dassen, Axel Boldt&rsqb;


<sect1>Kako namestim gnujevsko programje?
<p>
V pravilno nameščenem sistemu zahteva nameščanje gnujevskega
programskega paketa štiri korake.
<enum>
<item>Z arhivom <tt>.tar.gz</tt> v imeniku <tt>/usr/src/</tt>
ali kjerkoli že imate svoje izvirne datoteke, razširite in
dearhivirajte paket z ukazom:
<verb>
# tar zxvf package-name.tar.gz
</verb>
<item>
Poženite skript <tt>./configure</tt> s katerimikoli argumenti, ki jih
potrebujete, v najvišjem imeniku arhiva izvirne kode. Izbire, ki jih
prepozna <tt>configure</tt>, so navadno zajete v datoteki
<tt>INSTALL</tt> ali <tt>README</tt>.
<item>
Poženite <tt>make</tt>. To bo zgradilo izvedljivi program (ali
programe) iz izvirne kode in lahko traja nekaj minut ali nekaj ur,
odvisno od hitrosti računalnika in velikosti paketa.
<item>
Poženite <tt>make install</tt>. To bo namestilo prevedene binarne
datoteke, nastavitvene datoteke in vse knjižnice v ustrezne imenike.
</enum>


<sect1>Kje lahko dobim javo?
<p>
Na naslovu <url url="http://java.sun.com/java/"> je okolje za poganjanje
jave podjetja Sun Microsystems.
<p>
Lahko dobite tudi izvirno kodo, ki jo je licenciralo podjetje Sun
Microsystems.
<p>
Domača stran prevajalnika za Javo Jikes podjetja IBM je na <url
url="http://www10.software.ibm.com/developerworks/opensource/jikes">.
<p>
Za Linux je na voljo tudi različica brkljalnika HotJava, ki ga izdeluje
Sun; glej <url url="http://www.java.sun.com/products/hotjava/">.
<p>
Kaffe, različica jave s prosto izvirno kodo, je na <url
url="http://www.kaffe.org/">.
<p>
Na naslovu <url url="http://www.blackdown.org/java-linux.html"> je
stran z viri prostih in komercialnih paketov za javo.
<p>
Netscape Communicator ima svojo različico okolja za poganjanje
jave, zato imate za pregledovanje spletne javanske grafike morda že na
voljo različico navideznega stroja in ustrezne knjižnice za javo.
Communicator lahko prenesete z <url url="http://www.netscape.com/">.


<sect1>Kako prenesem XXX na Linux?<label id="PORT-XXX-TO-LINUX">
<p>
Unixovski programi se na splošno zelo lepo prenašajo med različnimi
Unixi. Preprosto upoštevajte namestitvena navodila. Če ne veste
odgovorov na nekatera vprašanja med namestitvenim postopkom -- in tudi
ne veste, kako bi jih izvedeli -- lahko ugibate, toda to pogosto privede do
hroščatih programov. V tem primeru raje prosite koga drugega, naj vam
naredi prenos.
<p>
Če imate bsdjevski program, lahko poskusite z
<tt>-I/usr/include/bsd</tt> in <tt>-lbsd</tt> na primernem mestu v
prevajalskih vrsticah.


<sect1>Kaj je <tt>ld.so</tt> in kje ga dobim?
<p>
<tt>Ld.so</tt> je dinamični nalagalnik knjižnic. Včasih je imela
vsaka binarna datoteka, ki je uporabljala deljene knjižnice, na
začetku 3 Kb začetne kode, ki je poiskala in naložila deljene
knjižnice. Dandanes je ta koda zajeta v posebni deljeni knjižnici,
<tt>/lib/ld.so</tt>, v kateri jo lahko binarne datoteke najdejo. Tako
porablja manj diskovnega prostora in jo lahko preprosteje nadgradimo.
<p>
Knjižnico <tt>ld.so</tt> dobite z mesta <url
url="ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/packages/GCC/"> in njegovih
zrcalnih mest. V času nastanka teh PZV je zadnja različica
<tt>ld.so.1.9.5.tar.gz</tt>.
<p>
<tt>/lib/ld-linux.so.1</tt> je ista stvar za format ELF (glej
razdelek <ref id="ABOUT-ELF-GLIBC" name="Kaj je pravzaprav s tem ELF? Z glibc?">)
in jo dobite v istem paketu kakor nalagalnik za format a.out.


<sect1>Kako nadgradim knjižnice, ne da bi sesul svoj sistem?<label id="UPGRADE-LIBRARIES-WITHOUGH-TRASHING">
<p>
<bf>Pozor:</bf> Preden začnete izvajati ta postopek, morate imeti za vsak
slučaj pripravljeno rešilno disketo. Lahko gre kaj narobe!
<p>
Ta postopek je še posebej težak, če nadgrajujete zelo stare knjižnice,
kot so libc4. V tem primeru morate obdržati libc4 v istem sistemu
skupaj s knjižnicami libc5, saj jih lahko programi še vedno
potrebujejo. Isto velja za nadgradnjo knjižnic libc5 na še novejše
knjižnice glibc2.
<p>
Problem pri nadgradnji dinamičnih knjižnic je, da v trenutku, ko
odstranite stare knjižnice, pripomočki, ki jih potrebujete pri
nadgradnji na novo različico knjižnic, ne delujejo več. Na voljo so načini, 
da se temu izognemo. Eden od njih je, da začasno postavimo
dodaten izvod pogonskih knjižnic, ki so v imeniku <tt>/lib/</tt>, v
<tt>/usr/lib/</tt> ali <tt>/usr/local/lib/</tt> ali drug imenik,
naveden v datoteki <tt>/etc/ld.so.conf</tt>.
<p>
Zgled: Pri nadgradnji knjižnic libc5 so lahko imena datotek v imeniku
<tt>/lib/</tt> videti takole:
<tscreen><verb>
libc.so.5
libc.so.5.4.33
libm.so.5
libm.so.5.0.9
</verb></tscreen>
To so knjižnice za C in matematične knjižnice. Prepišite jih
v drug imenik, naveden v <tt>/etc/ld.so.conf</tt>, kot je, denimo,
<tt>/usr/lib/</tt>.
<tscreen><verb>
# cp -df /lib/libc.so.5* /usr/lib/
# cp -df /lib/libm.so.5* /usr/lib/
# ldconfig
</verb></tscreen>
Preverite, ali ste pognali <tt>ldconfig</tt> in s tem osvežili
nastavitev knjižnic.
<p>
Datoteki <tt/libc.so.5/ in <tt/libm.so.5/ sta simbolni povezavi
do resničnih knjižničnih datotek. Ko nadgrajujete, se nove
povezave ne bodo ustvarile, če imate še vedno stare, razen če
uporabite zastavico <tt>-f</tt> ukaza <tt/cp/.
Zastavica <tt>-d</tt> ukaza <tt/cp/ bo prepisala simbolno
povezavo samo, in ne datoteke, na katero kaže.
<p>
Če morate neposredno prepisati povezavo na knjižnico, uporabite
zastavico <tt>-f</tt> ukaza <tt/ln/.
<p>
Na primer, za prepis novih knjižnic čez stare poskusite tole.
Najprej naredite simbolno povezavo do nove knjižnice, potem prepišite
knjižnice in povezave do njih v imenik <tt>/lib/</tt> z naslednjimi
ukazi:
<tscreen><verb>
# ln -sf ./libm.so.5.0.48 libm.so.5
# ln -sf ./libc.so.5.0.48 libc.so.5
# cp -df libm.so.5* /lib
# cp -df libc.so.5* /lib
</verb></tscreen>
Spet po prepisu knjižnic ne pozabite pognati programa <tt/ldconfig/.
<p>
Če ste zadovoljni s pravilnim delovanjem novega sistema, lahko
odstranite začasne izvode starih knjižnic z imenika
<tt>/usr/lib/</tt> ali kamorkoli ste jih že prekopirali.


<sect1>Ali lahko uporabljam kodo ali prevajalnik, preveden za 486, na moji 386?
<p>
Da, če to ni jedro.
<p>
Izbor <tt>-m486</tt> prevajalnika GCC, ki se uporablja za prevajanje
izvedljivih datotek za procesorje x486, zgolj spremeni določene
optimizacije. Rezultat so nekoliko večje binarne datoteke, ki tečejo
nekoliko hitreje v 486. Še vedno delujejo v 386, čeprav res malo
počasneje.
<p>
Jedro Linuxa od različice 1.3.35 naprej uporablja posebne ukaze
procesorja 486 ali Pentium, če je prevedeno posebej za 486 ali
Pentium. Tako prevedenega jedra torej ne morete uporabiti v 
procesorju 386.
<p>
GCC lahko nastavite za delo s 386 ali 486; edina razlika je v tem, da
nastavitev za 386 privzame izbiro <tt>-m386</tt>, nastavitev za 486 pa
<tt>-m486</tt>. V obeh primerih lahko to prekličete ob posameznem
prevajanju ali s spremembo datoteke
<tt>/usr/lib/gcc-lib/i*-linux/n.n.n/specs</tt>.
<p>
Na voljo je alfa različica prevajalnika GCC, ki zna napraviti optimizacije
za 586, vendar je precej nezanesljiva, posebej pri nastavitvah za
velike optimizacije. GCC za Pentium najdete na <url
url="ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/ALPHA/pentium-gcc/">.
<p>
Navadni GCC za 486 z uporabo izbire <tt>-m386</tt> izdela kodo, ki je
boljša za Pentium ali vsaj malo krajša.


<sect1>Kaj naredi <tt>gcc -O6</tt>?
<p>
Trenutno isto kakor <tt>-O2</tt> (GCC 2.5) ali <tt>-O3</tt> (GCC 2.6,
2.7). Katerokoli število, večje od tega, naredi trenutno isto.
Datoteke <tt>Makefile</tt> novejših jeder uporabljajo izbiro
<tt>-O2</tt> in verjetno bi jo morali tudi vi.


<sect1>Kje so datoteke <tt>linux/*.h</tt> in <tt>asm/*.h</tt>?
<p>
Datoteki <tt>/usr/include/linux</tt> in <tt>/usr/include/asm</tt> sta
pogosto simbolni povezavi do imenikov z glavami za izvirno kodo jedra.
Navadno so glave jedra v imeniku <tt>/usr/src/kernel*/</tt>.
<p>
Če nimate izvirne kode jedra, jo nekje dobite; glej razdelek <ref
id="UPGRADE-RECOMPILE-KERNEL" name="Kako nadgradim/prevedem jedro?">.
<p>
Potem uporabite ukaz <tt>rm</tt>, da odstranite vse smeti, in ukaz
<tt>ln</tt> za ustvarjanje povezav:
<tscreen><verb>&dollar; rm -rf /usr/include/linux /usr/include/asm
&dollar; ln -sf /usr/src/linux/include/linux /usr/include/linux
&dollar; ln -sf /usr/src/linux/include/asm /usr/include/asm
</verb></tscreen>
<p>
Datoteke v zbirniku ležijo v imenikih, odvisnih od arhitekture,
zato morate v računalnikih PC povezati
<tt>/usr/src/include/asm</tt> na
<tt>/usr/src/linux/include/asm-i386</tt>, v sistemih Sun Sparc na
<tt>/usr/src/linux/include/asm-sparc</tt>, na PowerPC na
<tt>/usr/src/linux/include/asm-ppc</tt> in tako naprej.
<p>
Opazili boste tudi, da morate morda pri novem jedru napisati <tt>make
config</tt>. S tem naredite datoteko <tt>linux/autoconf.h</tt>.


<sect1>Kaj naj storim glede napak pri prevajanju jedra?
<p>
Glej prejšnje vprašanje glede datotek z glavami.
<p>
Spomnite se, da morate pri uporabi popravkov vedno uporabiti izbiro
<tt>-p0</tt> ali <tt>-p1</tt>, sicer se lahko popravki uporabijo
povsem napačno. Podrobnosti si oglejte v priročniku za program
<tt>patch</tt> (<tt>man patch</tt>).
<p>
Sporočilo povezovalnika o neprepoznani izbiri <tt>-qmagic</tt>
<tscreen><verb>ld: unrecognized option `-qmagic'
</verb></tscreen>
pomeni, da morate dobiti novejši povezovalnik z mesta
<url url="ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/packages/GCC/">
v datoteki <tt>binutils-2.8.1.0.1.bin.tar.gz</tt>.


<sect1>Kako naredim deljeno knjižnico?
<p>
Za format ELF takole:
<tscreen><verb>&dollar; gcc -fPIC -c *.c
&dollar; gcc -shared -Wl,-soname,libfoo.so.1 -o libfoo.so.1.0 *.o
</verb></tscreen>
<p>
Za format a.out vzemite arhiv <tt>tools-n.nn.tar.gz</tt> z naslova
<url url="ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/packages/GCC/src/">. V
arhivu je dokumentacija, ki vam pove, kaj storite. Upoštevajte, da so
deljene knjižnice za format a.out zelo kočljiva zadeva. Razmislite o
nadgradnji vaših knjižnic na deljene knjižnice vrste ELF. Glej
<tt>ELF-HOWTO</tt> na <url
url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/">.


<sect1>Zakaj so moji programi tako veliki?
<p>
Najpogostejši vzrok velikih izvedljivih datotek s prevajalnikom za ELF
(glej razdelek <ref id="ABOUT-ELF-GLIBC" name="Kaj je pravzaprav s
tem ELF? Z glibc?">) je, da ni ustreznih povezav
<tt>.so</tt> s knjižnicami, ki jih imate. Za vsako knjižnico, kot
npr. <tt>libc.so.5.2.18</tt>, ki jo imate, mora biti na voljo ustrezna
povezava.
<p>
Pri prevajalniku za a.out je pogost vzrok prevelikih izvedljivih
datotek zastavica povezovalnika (prevajalnika) <tt>-g</tt>.  Ta
naredi (poleg razhroščevalne informacije v izhodni datoteki) tudi 
program, 
ki je povezan statično, torej program, ki zajema kopijo
C-jevske knjižnice, namesto reference nanjo.
<p>
Drugo, vredno preiskave, sta optimizacijski izbiri <tt>-O</tt>
in <tt>-O2</tt> (glej dokumentacijo prevajalnika GCC) in izbira
<tt>-s</tt> (ali ukaz <tt>strip</tt>), ki zbriše podatke o simbolih
iz izvedljive datoteke (in s tem onemogoči razhroščevanje).
<p>
Morda si boste zaželeli uporabiti izbiro povezovalnika <tt>-N</tt>
pri zelo majhnih izvedljivih datotekah (skupaj z <tt>-N</tt> manjših
od 8 Kb), a tega raje ne počnite, če ne razumete posledične spremembe
v delovanju, in definitivno nikoli pri prevajanju demonov.


<sect1>Ali Linux podpira niti ali procese lightweight?
<p>
Podobno kakor Unixov večopravilni model s procesi heavyweight, ki je
seveda del standardnega jedra Linuxa, je na voljo tudi več izvedb procesov
vrste lightweight ali niti. Novejša jedra udejanjajo model niti,
imenovan <tt>kthreads</tt>. Poleg tega so za Linux dostopni še
naslednji paketi:
<itemize>
<item>
Knjižnica GNU glibc2 za Linux omogoča podporo niti. Arhiv je
dostopen z istega mesta kakor glibc2, <url
url="ftp://ftp.gnu.org/pub/gnu/">.
<item>
na mestu <url url="ftp://sipb.mit.edu/pub/pthread/"> ali <url
url="ftp://ftp.ibp.fr/pub/unix/threads/pthreads/">. Dokumentacije ni
v paketu, a je dostopna na svetovnem spletu na strani <url
url="http://www.mit.edu:8001/people/proven/home_page.html">. Novejše
knjižnice <tt>libc</tt> za Linux obsegajo izvirno kodo
<tt>pthreads</tt>. Gnujevski prevajalnik za programski jezik Ada na
<url url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/devel/lang/ada/gnat-3.01-linux+elf.tar.gz">
vsebuje binarne datoteke, narejene iz te izvirne kode.
<item>
QuickThreads, paket, objavljen na <url
url="ftp://ftp.cs.washington.edu/pub/qt-001.tar.Z">. Več podatkov
najdete v tehničnem poročilu, dostopnem na istem mestu kakor <url
url="ftp://ftp.cs.washington.edu/tr/1993/05/UW-CSE-93-05-06.PS.Z">.
<item>
Zelo minimalna izvedba je <tt>lwp</tt>, dostopen na <url
url="ftp://gummo.doc.ic.ac.uk/rex">.
<item>
Izvedba Ade na <url url="ftp://ftp.cs.fsu.edu:/pub/PART">. Ta je
zanimiva predvsem zato, ker obsega številne postscriptne članke, ki
so uporabni, če želite izvedeti več o nitih. Ni neposredno uporabna v
Linuxu.
</itemize>
<p>
Če vas zanimajo podrobnosti, prosim, stopite v stik z avtorji posameznih paketov.


<sect1>Kje lahko dobim <tt>lint</tt> za Linux?
<p>
V gnujevski prevajalnik za C (<tt>gcc</tt>), ki se uporablja v
sistemih vrste Linux, je vgrajena bolj ali manj enaka funkcionalnost.
Izpis večine uporabnih opozoril dobite z uporabo izbire
<tt>-Wall</tt>. Več o tem si preberite v priročniku za GCC (v Emacsu
napišite <tt>F1-i</tt> in izberite poglavje o GCC).
<p>
Na voljo je prosto dostopen program, imenovan <tt>lclint</tt>, ki dela isto kakor standardni <tt>lint</tt>.  Napovedi in izvirna koda so
dostopni na <url url="ftp://larch.lcs.mit.edu/pub/Larch/lclint">, na
svetovnem spletu glej stran <url
url="http://lclint.cs.virginia.edu/">.


<sect1>Kje lahko najdem <tt>kermit</tt> za Linux?
<p>
Kermit se razširja s pravicami razširjanja, ki se razlikujejo od GPL.
Izvirna koda in nekatere izvedljive datoteke so dostopne na <url
url="ftp://kermit.columbia.edu/">.
<p>
Spletna stran projekta Kermit na Columbia University je na naslovu
<url url="http://www.columbia.edu/kermit/">.


<sect1>Kako lahko v Linuxu uporabljam kabelski modem?
<p>
Spletna stran CablemodemInfo in xDSL na <url
url="http://www.cablemodeminfo.com/"> ima razdelek, posvečen Linuxu.
<p>
Glej tudi spis Cable-Modem-HOWTO iz projekta LDP.


<sect1>Ali je v Linuxu na voljo program za ICQ?
<p>
Več odjemnikov za ICQ je dostopnih na metalab.unc.edu. (Glej <ref
id="linux_by_ftp" name="Kako dobim stvari za Linux po FTP-ju?">.)  Sam
ICQ nima odjemnika za Linux, na <url
url="http://www.mirabilis.com/download/"> pa je javanski odjemnik.



<sect>Rešitve različnih pogostih težav


<sect1>Zakaj je videti, da povezave FTP obvisijo?
<p>
Pri prenosih FTP, ki nenadoma umrejo, je videti, da se to zgodi zaradi
nekakšne prekoračitve vmesnega pomnilnika. To se zgodi tako s
strežniki z Linuxom kakor z Microsoftovimi strežniki. V sistemih Linux
je videti, da se problem pojavi pogosteje s strežniškim programjem
distribucije.
<p>
Če dobivate napake ,,<tt>ftp: connection refused errors</tt>``, je
težava verjetno povezana s premalo avtentifikacije. Glej <ref
id="FTP-WONT-LOGIN" name="Zakaj moj strežnik za FTP ali telnet ne
dovoljuje prijav?">.
<p>
Eden od način za popravilo je, da nadomestite distribucijski strežnik
FTP s prenosom strežnika FTP za OpenBSD v Linux. Domača stran je:
<url url="http://www.eleves.ens.fr:8080/home/madore/programs/">.
<p>
Za namestitev strežnika BSD sledite navodilom za namestitev in si oglejte
strani referenčnega priročnika za <tt>inetd</tt> in
<tt>inetd.conf</tt>.  (Če imate novejši <tt>xinetd</tt>, glejte
spodaj.)  Zagotovo povejte <tt>inetd</tt>, naj sam poganja demon
BSD, ne kot podproces, denimo, <tt>tcpd</tt>. Zakomentirajte vrstico,
ki se začne s ,,<tt>ftp</tt>``, v <tt>/etc/inetd.conf</tt> in jo
nadomestite z vrstico kot (če nameščate novi <tt>ftpd</tt> v
<tt>/usr/local/sbin/</tt>):
<tscreen>
<verb>
&num; Izvirni vnos, zakomentiran.
&num;ftp stream tcp nowait root /usr/sbin/tcpd /usr/sbin/in.ftpd

&num; Nadomestni vnos:
ftp stream tcp nowait root /usr/local/sbin/ftpd -l
</verb>
</tscreen>
Nadomestni strežnik bo postal dejaven, ko boste znova zagnali sistem
ali poslali (kot <tt>root</tt>) signal <tt>SIGHUP</tt> strežniku
<tt>inetd</tt>, npr.:
<tscreen>
<verb>
&num; kill -HUP inetd
</verb>
</tscreen>
Za nastavitev <tt>xinetd</tt> naredite vnos v <tt>/etc/xinetd.d</tt>
skladno z navodili na strani referenčnega priročnika o
<tt>xinetd.conf</tt>. Spet preverite, ali so argumenti ukazne
vrstice pravilni in ali ste namestili datoteki <tt>/etc/ftpusers</tt>
in <tt>/etc/pam.d/ftp</tt>. Potem znova zaženite <tt>xinetd</tt>
z ukazom:
<tscreen>
<verb>
/etc/rc.d/init.d/xinetd restart
</verb>
</tscreen>
Ukaz bi moral sporočiti ,,V redu`` in vnovični zagon bi moral biti
zapisan v sistemskem dnevniku sporočil.


<sect1>Ukaz <tt>free</tt> izvrže jedro (dumps core)
<p>
V Linuxu 1.3.57 in poznejših se je format datoteke
<tt>/proc/meminfo</tt> spremenil tako, da ga izvedba programa
<tt>free</tt> ne razume več.
<p>
Poiščite najnovejšo različico z mesta <url
url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/Status/ps/procps-0.99.tgz">.


<sect1>Zakaj se Netscape pogosto sesuje?
<p>
Netscape se ne bi smel sesuti, če sta Netscape in omrežje pravilno
nastavljena. Nekaj stvari, ki jih preverite:
<itemize>
<item>
Preverite, ali je okoljska spremenljivka <tt>MOZILLA_HOME</tt>
pravilno nastavljena. Če ste namestili Netscape v
<tt>/usr/local/netscape/</tt>, bi morala biti to tudi vrednost
spremenljivke <tt>MOZILLA_HOME</tt>. Nastavite jo iz ukazne vrstice
(npr. <tt>export MOZILLA_HOME="/usr/local/netscape"</tt> v lupini
Bash) ali pa jo dodajte v vaše osebne ali sistemske inicializacijske
datoteke. Podrobnosti si oglejte na strani referenčnega priročnika za vašo
lupino.
<item>
Če imate čisto novo različico Netscapea, preskusite prejšnjo
različico; morda so izvajalne knjižnice rahlo nezdružljive.
Na primer, če je nameščen Netscape različice 4.75
(napišite <tt>netscape --version</tt> v pozivniku ukazne lupine),
poskusite namestiti različico 4.7. Vse različice se arhivirajo
na <url url="ftp://ftp.netscape.com/">.
<item>
Netscape uporablja svoje knjižnice za Motif in javansko okolje.
Če je v vaš sistem nameščena posebna različica, preverite, da ne
moti Netscapeovih knjižnic; npr. tako, da jih odmesti.
<item>
Preverite, ali se Netscape lahko poveže s svojimi privzetimi
imenskimi strežniki. Če se ne more, bo videti, kakor da program zmrzne 
in sporoči zakasnitev čez nekaj minut. To nakazuje težavo z internetno
povezavo sistema; verjetno se sistem ne more povezati tudi z drugimi
mesti.
</itemize>


<sect1>Zakaj moj strežnik za FTP ali telnet ne dovoljuje prijav?<label id="FTP-WONT-LOGIN">
<p>
To se nanaša na strežniške demone, ki odgovarjajo odjemnikom, a ne
dovoljujejo prijav. V novih sistemih, v katere je nameščena priključna
overovitev z moduli (angl. Pluggable Authentification Modules, PAM),
glejte datoteko z imenom <tt>ftp</tt> ali <tt>telnet</tt> v imeniku
<tt>/etc/pam/</tt> ali <tt>/etc/pam.d/</tt>. Če ustrezne overovitvene
datoteke ni, morajo biti navodila za nastavitev overovljanja povezav
FTP in Telnet v <tt>/usr/doc/pam-</tt>. Oglejte si tudi odgovor na <ref
id="FTP-421-ERROR" name="FTP strežnik pravi: 421 service not
available, remote server has closed connection.">
<p>
Če gre za strežnik FTP v starejšem sistemu, preverite, ali je v
<tt>/etc/passwd</tt> račun, še posebej <tt>anonymous</tt>.
<p>
Taka težava lahko nastane tudi zaradi nezmožnosti pravilne
razrešitve naslova računalnika, še posebej, če uporabljate protokol za
inverzno razrešitev naslova (angl. Reverse Address Resolution
Protocol, RARP). Najpreprostejši odgovor na to je, da navedete vsa
relevantna imena računalnikov in naslove IP v datotekah
<tt>/etc/hosts</tt> v vsakem stroju. (Glej zgled datotek
<tt>/etc/hosts</tt> in <tt>/etc/resolv.conf</tt> v <ref
id="SENDMAIL-PAUSE" name="Sendmail čaka do minute za vsak ukaz">.) Če
ima omrežje notranji DNS, preverite, ali lahko vsak računalnik z njim
razreši omrežne naslove.
<p>
Če se gostiteljski stroj sploh ne odziva na odjemnike FTP ali Telnet,
potem strežniški demon ni pravilno nameščen ali pa sploh ni nameščen.
Glej strani referenčnega priročnika za:
<tt>inetd</tt> in <tt>inetd.conf</tt> v starejših sistemih
ali <tt>xinetd</tt> in <tt>xinetd.conf</tt> pa tudi
<tt>ftpd</tt> in <tt>telnetd</tt>.


<sect1>Kako lahko zasledujem vse svoje zaznamke v Netscapu?
<p>
To se verjetno nanaša tudi na druge brkljalnike. Na menuju
<tt>Preferences/Navigator</tt> nastavite svojo domačo stran na datoteko
<tt>~/.netscape/bookmarks.html</tt>. Če je, denimo, vaše
uporabniško ime ,,smith``, nastavite domačo stran na:
<verb>
file://home/smith/.netscape/bookmarks.html
</verb>
<p>
Taka nastavitev vam bo ob zagonu Netscapea prikazala lepo urejen
(čeprav morda dolg) seznam vseh zaznamkov. Datoteka se samodejno
osveži vsakič, ko dodaste, zbrišete ali obiščete katero od
zaznamovanih strani.


<sect1>Zakaj računalnik kaže napačen čas?<label id="wrong_clock">
<p>
V vašem računalniku sta dve uri. Strojna (CMOS) teče tudi, ko je
računalnik ugasnjen, in se uporablja pri zagonu sistema in v okolju DOS (če
ga uporabljate). V Linuxu pa skrbi za običajni sistemski čas, ki ga
prikažete in spremenite z ukazom <tt>date</tt>, jedro.
<p>
Z ukazom <tt>/sbin/clock</tt> (v številnih distribucijah se zdaj imenuje
<tt>hwclock</tt>) si lahko ogledate čas v CMOS in uskladite prvo ali
drugo uro -- glej <tt>man 8 clock</tt> ali <tt>man 8 hwclock</tt>.
<p>
Več programov je, ki popravijo eno ali obe uri s sistematičnim
popravljanjem ali prek omrežja. Morda so nekateri od njih že
nameščeni v vašem sistemu. Poiščite <tt>adjtimex</tt> (popravki),
odjemnike za omrežni časovni protokol (angl. Network Time Protocol,
NTP) <tt>netdate</tt>, <tt>getdate</tt> in <tt>xntp</tt>, ali zbirko
strežnika in odjemnika za NTP, kot je <tt>chrony</tt>. Glej <ref
id="PORTED-COMPILED-WRITTEN-XXX" name="Kako najti določen program?">.


<sect1>Zakaj skripti vrste setuid ne delujejo?
<p>
Ni mišljeno, da bi. Ta možnost je namenoma onemogočena v jedru
Linuxa, saj so skripti, ki se izvajajo pod tujim računom, skoraj vedno
razpoka v sistemu varnosti. Sudo in SuidPerl lahko ponudita več
varnosti kakor skripti ali izvedljive datoteke Setuid, še posebej, če so
poganjalna dovoljenja omejena na določeno uporabniško številko ID ali
skupinsko številko ID.
<p>
Če vas zanima, zakaj so skripti setuid razpoka v sistemu varnosti, si preberite PZV
(FAQ) skupine <htmlurl url="news:comp.unix.questions"
name="comp.unix.questions">.


<sect1>Zakaj se prosti pomnilnik, ki ga sporoči <tt>free</tt>, manjša?
<p>
Podatek ,,<tt>free</tt>``, ki ga izpiše ukaz <tt>free</tt>, ne
zajema pomnilnika, uporabljanega kot diskovni predpomnilnik --
vidite ga v stolpcu ,,<tt>buffers</tt>``.  Če vas zanima,
 koliko pomnilnika je zares prostega, seštejte obe številki -- novejše
različice ukaza <tt>free</tt> izpišejo dodatno vrstico s tem podatkom.
<p>
Diskovni predpomnilnik hitro raste takoj po zagonu Linuxa. Ko
nalagate čedalje več programov in uporabljate čedalje več datotek, se
njihova vsebina shranjuje v predpomnilnik. Čez nekaj časa se poraba
predpomnilnika stabilizira.


<sect1>Zakaj se sistem neznansko upočasni, ko dodam pomnilnik?<label id="ADD-MEMORY-SYSTEM-SLOWS">
<p>
To je pogost simptom onemogočenega predpomnenja dodatnega pomnilnika.
Natančna diagnoza je odvisna od vaše matične plošče.
<p>
Včasih morate dovoliti predpomnenje (cache) določenih področij v
nastavitvah biosa. Poglejte v cmosevo nastavitev in preverite, ali je na voljo
 izbira predpomnenja novega pomnilnika, ki je trenutno
izklopljena. Vse kaže, da je to najpogosteje pri 486.
<p>
Včasih mora biti RAM v točno določenih režah, sicer predpomnenje ne
deluje.
<p>
Včasih morate predpomnenje nastaviti s posebnimi stikalci.
<p>
Nekatere matične plošče ne predpomnijo vsega pomnilnika RAM, če imate več tega pomnilnika
 na količino predpomnilnika, kakor predvideva strojna oprema. Navadno bo
celih 256 Kb velik predpomnilnik odpravil to težavo.
<p>
Če ste v dvomih, poglejte v priročnik vaše matične plošče. Če zaradi
neprimerne dokumentacije še vedno ne morete odpraviti težave, lahko
pošljete sporočilo z <em/vsemi/ podrobnostmi v skupino <htmlurl
url="news:comp.os.linux.hardware" name="comp.os.linux.hardware"> --
navedite izdelovalca, oznako modela, datum izdelave itd., tako, da se
bodo lahko drugi uporabniki Linuxa izogibali teh plošč.


<sect1>Zakaj mi nekateri programi (npr. <tt>xdm</tt>) ne dovolijo prijave?<label id="not_login">
<p>
Verjetno uporabljate senčna gesla (shadow passwords) in programe za
običajna gesla.
<p>
Če je tako, morate dobiti ali prevesti senčne različice problematičnih
programov. Vrsta senčnih programov je (med drugim) na naslovu <url
url="ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/sources/usr.bin/shadow/">.
Izvedljive datoteke boste verjetno našli na <url
url="ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/binaries/usr.bin/">.


<sect1>Zakaj nekateri programi dovolijo prijavo brez gesla?
<p>
Verjetno imate enake težave in bo rešitev enaka kakor v razdelku <ref
id="not_login" name="Zakaj mi nekateri programi (npr. xdm) ne dovolijo
prijave?">, z dodatno zvijačo.
<p>
Če uporabljate senčna gesla, morate v vsako polje za geslo v datoteki
<tt>/etc/passwd</tt> dodati črko <tt>x</tt> ali zvezdico. Program, ki
ne ve za senčna gesla, tako ne bo mislil, da gre za račun brez gesla,
in ga vsakomur dovolil uporabljati.


<sect1>Zakaj moj računalnik deluje zelo počasi, ko uporabljam GCC/X/...?<label id="MACHINE-RUNS-VERY-SLOWLY-WHEN">
<p>
Najbrž imate premalo pravega pomnilnika. Če imate manj pomnilnika kakor 
programov, ki tečejo naenkrat, bo Linux namesto pomnilnika uporabljal
 vaš disk in grozno mlel. Rešitev je v tem primeru nakup dodatnega
pomnilnika ali pa poganjanje manj stvari naenkrat. Nekaj pomnilnika
dobite tudi s tem, da uporabljate jedro z manj vključenimi
nastavitvami. Glej razdelek <ref id="UPGRADE-RECOMPILE-KERNEL"
name="Kako nadgradim/prevedem jedro?">.
<p>
Količino trenutno uporabljenega pomnilnika in/ali izmenjalnega
področja ugotovite z ukazom <tt>free</tt> ali tako, da napišete
<tscreen><verb>&dollar; cat /proc/meminfo
</verb></tscreen>
<p>
Če je vaše jedro nastavljeno za uporabo pomnilniškega diska (ramdisk),
je to verjetno izguba prostora in lahko povzroči upočasnitev.
Uporabite LILO ali <tt>rdev</tt>, da poveste jedru, da nočete
pomnilniškega diska (oglejte si dokumentacijo o LILO ali napišite <tt>man
rdev</tt>).


<sect1>Zakaj moj sistem dopušča prijavljanje le kot root?
<p>
Verjetno imate težave s pravicami ali pa imate datoteko
<tt>/etc/nologin</tt>.
<p>
V drugem primeru dodajte ukaz <tt>rm -f /etc/nologin</tt> v svoj
prijavni skript <tt>/etc/rc.local</tt> ali <tt>/etc/rc.d/*</tt>.
<p>
V prvem primeru preverite dovoljenja vaše ukazne lupine in vseh
datotek, ki se pojavljajo o sporočilih o napakah, in tudi imenikov, v katerih so
 te datoteke, vse do (vštevši) korenskega imenika.


<sect1>Zakaj je moj zaslon poln čudnih znakov namesto črk?
<p>
Verjetno ste po pomoti hoteli izpisati kakšne binarne podatke. Za
popravilo nastavitev zaslona napišite (na slepo) <tt>echo
'\033c'</tt>. Številne distribucije Linuxa imajo ukaz <tt>reset</tt>,
ki stori to.
<p>
Če to ne pomaga, poskusite z neposrednim ubežnim ukazom zaslonu.
<tscreen><verb>
&dollar; echo <Ctrl-V><Ctrl-O>
</verb></tscreen>
To vzpostavi privzeto pisavo konzole Linuxa. Spomnite se držati tipko
<tt>Control</tt> in potem vtipkati črko <tt>V</tt> ipd. Zaporedje
<tscreen><verb>
&dollar; echo <Ctrl-V><Esc>C
</verb></tscreen>
povzroči popoln vnovični zagon zaslona. Če so po izpisu binarne
datoteke ostali v ukazni vrstici podatki, pritisnite nekajkrat
<tt>Ctrl-C</tt>. S tem dobite ukazno vrstico.
<p>
Naslednji možni ukaz je vzdevek, <tt>sane</tt>, ki lahko deluje s
splošnimi terminali:
<tscreen>
<verb>
&dollar; alias sane='echo -e "\033c";tput is2;
&gt; stty sane line 1 rows $LINES columns $COLUMNS'
</verb>
</tscreen>
<p>
Vzdevek je ukleščen med obrnjene narekovaje (angl. backticks), ne med
navadne enojne. Vrstica je tu prelomljena zaradi jasnosti in prelom ni potreben.
<p>
Preverite, ali sta spremenljivki <tt>&dollar;LINES</tt> in
<tt>&dollar;COLUMNS</tt> definirani v okolju z ukazom, podobnim tem v
<tt>&tilde;/.cshrc</tt> ali <tt>&tilde;/.bashrc</tt>:
<tscreen>
<verb>
&dollar; LINES=25; export &dollar;LINES; &dollar;COLUMNS=80; export &dollar;COLUMNS
</verb>
</tscreen>
in da uporabljata pravilne številke <tt>&dollar;LINES</tt> in
<tt>&dollar;COLUMNS</tt> za ta terminal.
<p>
Končno, izhod ukaza ,,<tt>stty -g</tt>`` lahko uporabljate za izdelavo
lupinskega skripta, ki bo znova zagnal terminal:
<enum>
<item>
Shranite izhod ukaza ,,<tt>stty -g</tt>`` v datoteko.  V tem primeru
je ime datoteke <tt>termset</tt>.
<tscreen>
<verb>
&dollar; stty -g &gt;termset
</verb>
</tscreen>
Izhod ,,<tt>stty -g</tt>`` (vsebina <tt>termset</tt>) bo videti
nekako takole:
<tscreen>
<verb>
500:5:bd:8a3b:3:1c:7f:15:4:0:1:0:11:13:1a:0:12:f:17:16:0:0:73
</verb>
</tscreen>
<item>
Uredite <tt>termset</tt>, da postane lupinski skript, tako da dodaste
tolmač in ukaz <tt>stty</tt>:
<tscreen>
<verb>
&num;!/bin/bash
stty 500:5:bd:8a3b:3:1c:7f:15:4:0:1:0:11:13:1a:0:12:f:17:16:0:0:73
</verb>
</tscreen>
<item>
Skriptu <tt>termset</tt> dodajte pravico izvajanja in ga uporabljajte
kot lupinski skript:
<tscreen>
<verb>
&dollar; chmod +x termset
&dollar; ./termset
</verb>
</tscreen>
</enum>
<p>
&lsqb;Floyd L. Davidson, Bernhard Gabler&rsqb;


<sect1>Kako lahko popravim svoj sistem, če sem ga zavozil in se ne morem prijaviti?<label id="SCREWED-UP-SYSTEM-AND-CANT-LOG-IN">
<p>
Saj ste naredili rešilno disketo (ali disketi), kajneda? Zaženite
sistem z rešilne diskete ali para disket. Na primer, za Slackware sta
zagonski (angl. boot) in korenski (angl. root) disketi v namestitvenem
podimeniku distribucije Slackware.
<p>
Na voljo sta tudi dva paketa vrste ,naredi-si-sam` za izdelavo rešilnih
disket na <url url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/Recovery">.
Ta dva paketa sta boljša možnost, saj imata svoje jedro in ne
boste imeli težav z manjkajočimi napravami, datotečnimi sistemi in
podobnim.
<p>
Pojdite v pozivnik ukazne lupine in priklopite disk s podobnim ukazom:
<tscreen><verb>&dollar; mount -t ext2 /dev/hda1 /mnt
</verb></tscreen>
<p>
Vaš datotečni sistem je zdaj pripravljen v imeniku <tt>/mnt</tt> in
lahko odpravite težavo. Ne pozabite odklopiti diska pred
vnovičnim zagonom računalnika (pred tem spremenite imenik s <tt>cd
/</tt> v kakega drugega, sicer bo <tt>umount</tt> sporočil, da je
disk zaseden).


<sect1>Kaj, če pozabim geslo uporabnika <tt>root</tt>?
<p>
<bf>Pozor!</bf> Nepravilno urejanje katerekoli datoteke v imeniku
<tt>/etc/</tt> lahko resno zavozi sistem. Imejte pri roki rezervni
izvod vseh tamkajšnjih datotek, če se slučajno zmotite.
<p>
Če vaša distribucija Linuxa to dopušča, poskusite zagnati sistem v
enouporabniškem načinu, tako da v <em>zagonskem</em> pozivniku
<tt>LILO:</tt> vpišete ,,<tt>single</tt>``. Z novejšimi
distribucijami lahko sistem zaženete v enouporabniškem načinu tako, da
vpišete ,,<tt>linux 1</tt>``, <tt>linux single</tt>`` ali
,,<tt>init=/bin/bash</tt>``.
<p>
Če to za vas ne deluje, zaženite z namestitvene ali rešilne diskete
in preklopite v drugo navidezno konzolo z Alt-F1 - Alt-F8, potem pa
priklopite korenski datotečni sistem v <tt>/mnt</tt>. Nato
nadaljujte s spodnjimi koraki, s katerimi ugotovite, ali ima vaš sistem
običajna ali senčna gesla, in odstranite geslo.
<p>
S svojim priljubljenim urejevalnikom besedil uredite vnos v
<tt>/etc/passwd</tt> za uporabnika <tt>root</tt> tako, da odstranite
geslo, ki je med prvim in drugim dvopičjem. <em>To storite le, če
geslo ni ,,x``, za kar pa glejte spodaj.</em>
<tscreen>
<verb>
root:Yhgew13xs:0:0: ...
</verb>
</tscreen>
Spremenite to v:
<tscreen>
<verb>
root::0:0: ...
</verb>
</tscreen>
Če ima polje z geslom le ,,x``, morate odstraniti geslo iz
datoteke <tt>/etc/shadow</tt>, ki je v podobnem formatu. Glej
strani referenčnega priročnika: <tt>man passwd</tt>, <tt>man 5
shadow</tt>.
<p>
&lsqb;Paul Colquhuon, Robert Kiesling, Tom Plunket&rsqb;


<sect1>Kaj je s to veliko razpoko v varnosti pri ukazu <tt>rm</tt>!?!?!
<p>
Ne, ni je. Očitno ste novinec v svetu Unixa in morate prebrati kakšno dobro
knjigo, da bi videli, kako vse skupaj deluje. Namig: zmožnost
brisanja datotek v Unixu je odvisna od pisalnega dovoljenja za
imenik, v katerem so.


<sect1>Zakaj <tt>lpr</tt> in/ali <tt>lpd</tt> ne deluje?
<p>
Najprej preverite, ali imate pravilno nastavljen vhod
<tt>/dev/lp*</tt>.  IRQ (če obstaja) in naslov vhoda morata ustrezati
nastavitvam na tiskalniški kartici. Morali bi biti sposobni izpisati
datoteke neposredno na tiskalnik, npr.:
<tscreen><verb>&dollar; cat datoteka &gt;/dev/lp1
</verb></tscreen>
<p>
Če ukaz <tt>lpr</tt> vrača sporočila, kot je ,,<tt>myname@host: host
not found</tt>``, lahko to pomeni, da zaprtozančni vmesnik protokola
TCP/IP, <tt>lo</tt>, napačno deluje.  Podpora zaprti zanki je
prevedena v večino distribucij jedra. Preverite nastavitev vmesnika z
ukazom <tt>ifconfig</tt>.  Po internetnem dogovoru je omrežno število
(network number) 127.0.0.0 in krajevni naslov sistema za IP
127.0.0.1. Če je vse nastavljeno pravilno, se lahko povežete z lastnim
računalnikom z ukazom <tt>telnet</tt> in dobite prijavni pozivnik.
<p>
Preverite, da je v <tt>/etc/hosts.lpd</tt> ime vašega računalnika.
<p>
Če ima vaš stroj <tt>lpd</tt>, ki se zaveda omreženosti, kot tisti, ki
je priložen <tt>LPRng</tt>, preverite, ali je datoteka
<tt>/etc/lpd.perms</tt> pravilno nastavljena.
<p>
Oglejte si tudi spis <tt>Printing-HOWTO</tt>, razdelek <ref
id="HOWTOS-AND-OTHER-DOCUMENTATION" name="Kje je dokumentacija?">.


<sect1>Zakaj imajo datoteke na dosovskem razdelku napačen datum?
<p>
V programu <tt>clock</tt> (pogosto je v imeniku <tt>/sbin</tt>) je
hrošč, ki napačno upošteva časovne pasove, pomeša sekunde in minute ali
nekaj takega. Poiščite novo različico.


<sect1>Kako prepričam LILO, da zažene sliko jedra?<label id="lilo_boot_kernimg">
<p>
V jedrih od različice 1.1.80 naprej je stisnjena slika jedra, ki jo
mora najti LILO, v datoteki <tt>arch/i386/boot/zImage</tt>, ko jo
zgradite, pozneje pa se navadno naseli v imenik <tt>/boot</tt>.
Datoteka <tt>/etc/lilo.conf</tt> bi se morala sklicevati na simbolno
povezavo, ne na pravo sliko jedra.
<p>
Ta sprememba je nastala zato, ker je z istega drevesa izvirne kode
laže graditi različice za več različnih procesorjev.


<sect1>Kako preverim, da se bo operacijski sistem po vnovični namestitvi zagnal?
<p>
To bi moralo delovati, če vnovič nameščate Linux ali kak drug
komercialni operacijski sistem:
<itemize>
<item>
V pogon <tt>A:</tt> vstavite prazno, formatirano disketo.
<item>
Shranite kopijo glavnega zagonskega zapisa diska (angl. Master Boot
Record, MBR) na disketo, tako da izvedete ukaz:
<tscreen>
<verb>
&num; dd if=/dev/hda of=/dev/fd0 count=1
</verb>
</tscreen>
Ukaz <tt>dd</tt> je standardni program v sistemih Linux. Različica za
MS-Windows je dostopna na <url url="ftp://ftp.gnu.org/"> in v
številnih arhivih programja za Microsoftove sisteme.
<item>
Preverite, ali disketa zažene sistem, tako da znova zaženete
računalnik z disketo v pogonu <tt>A:</tt>.
<item>
Potem bi morali biti sposobni namestiti drug operacijski sistem (v
drugi disk in/ali na razdelek, če ne želite odmestiti Linuxa).
<item>
Po namestiti spet zaženite Linux z diskete in znova namestite MBR
z ukazom: <tt>/sbin/lilo</tt>.
</itemize>
<p>
&lsqb;Jacques Guy&rsqb;


<sect1>Zakaj moja kartica PCMCIA po nadgradnji jedra ne deluje več?<label id="pcmcia_nw">
<p>
Moduli za uporabo kartice PCMCIA, ki so v
<tt>/lib/modules/&lt;različica&gt;/pcmcia</tt>, kjer je
&lt;različica&gt; številka različice jedra, uporabljajo informacijo o
nastavitvi, ki je specifična le tej sliki jedra. Moduli PCMCIA ne
bodo delovali z drugo sliko jedra. Ko nadgrajujete jedro, morate
nadgraditi tudi programske module kartic PCMCIA.
<p>
Ko nadgrajujete s starejših jeder, preverite, ali imate najnovejšo
različico izvajalnih knjižnic, paketa <tt>modutils</tt> in tako
naprej. O podrobnostih si preberite v datoteki
<tt>Documentation/Changes</tt> na drevesu z izvirno kodo jedra.
<p>
Pomembno: Če uporabljate storitve kartic PCMCIA, na nastavitvenem
menuju za prikrojitev jedra <em>ne</em> omogočite podporo omrežnim
napravam/žepnim in prenosnim adapterjem (angl. ,,Network device
support/Pocket and portable adapters``), saj bo izbruhnil spor z
moduli v storitvah kartic (angl. Card Services).
<p>
Poznavanje modulskih odvisnosti PCMCIA starega jedra je uporabno.
Morate jih spremljati. Na primer, če je vaša kartica PCMCIA odvisna
od znakovne naprave na zaporednih vratih, ki se v starem jedru naloži
kot modul, morate zagotoviti, da bo modul za zaporedna vrata dostopen
tudi za novo jedro in module PCMCIA.
<p>
Tu opisani postopek je malce neroden, vendar je veliko preprosteje
preračunati modulske odvisnosti čisto od začetka in preveriti, da se
nadgrajevani moduli res naložijo tako, da so zadovoljne tako naprave
PCMCIA kakor naprave drugih vrst. Sodobna jedra obsegajo nešteto
modulskih izbir -- preveč, da bi jim lahko sledili. Ti koraki
uporabljajo obstoječe modulske odvisnosti, kolikor je mogoče,
namesto da bi od vas zahtevali, da premislite o novih.
<p>
Vendar ta postopek na računa primerov, ko so modulske odvisnosti neke
različice jedra nezdružljive z odvisnostmi druge različice. Takrat boste 
morali sami naložiti module z ukazom <tt>insmod</tt>
ali pa prirediti modulske odvisnosti v datoteki
<tt>/etc/conf.modules</tt>. V datoteki
<tt>Documentation/modules.txt</tt> v izvirni kodi jedra je dober
opis uporabe naložljivih modulov jedra in modulskih pripomočkov, kot so
<tt>insmod</tt>, <tt>modprobe</tt> in <tt>depmod</tt>. Datoteka
<tt>modules.txt</tt> opisuje tudi priporočeni postopek ugotavljanja
odlik, ki bi jih radi vključili v pritajeno jedro, in odlik, ki bi jih
radi zgradili kot module.
<p>
V bistvu morate ob nameščanju novega jedra slediti tem korakom.
<itemize>
<item>
Pred gradnjo novega jedra si zapišite izpis programa <tt>lsmod</tt>,
ki našteva modulske odvisnosti, kot jih trenutno uporablja vaš sistem. Na primer, del izhoda programa <tt>lsmod</tt> je lahko videti takole:
<tscreen><verb>
memory_cs          2		0
ds                 2	[memory_cs]	3
i82365             4		2
pcmcia_core        8	[memory_cs ds i82365]	3
sg                 1		0
bsd_comp           1		0
ppp                5	[bsd_comp]	0
slhc               2	[ppp]	0
serial             8		0
psaux              1		0
lp                 2		0
Module         Pages    Used by
</verb></tscreen>
To vam, na primer, pove, da modul <tt>memory_cs</tt> potrebuje že prej
naložena modula <tt>ds</tt> in <tt>pcmcia_core</tt>.  Ne pove pa vam,
da morate ob zagonu sistema zaradi preprečevanja preračunavanja
modulskih odvisnosti, imeti tudi standardne module <tt>serial</tt>,
<tt>lp</tt>, <tt>psaux</tt> in druge, da preprečite napake, ko z
<tt>insmod</tt> vključujete podprograme <tt>pcmcia</tt>.  V datoteki
<tt>/etc/modules</tt> boste izvedeli, katere module sistem trenutno
nalaga in v kakšnem vrstnem redu. Shranite izvod te datoteke za
poznejša sklicevanja, dokler nimate uspešno nameščenih modulov novega
jedra. V datoteko shranite tudi izhod pripomočka <tt>lsmod</tt>,
na primer z ukazom:
<tscreen><verb>
lsmod >lsmod.old-kernel.output
</verb></tscreen>
<item>
Zgradite novo jedro in namestite zagonsko sliko, bodisi
<tt>zImage</tt> bodisi <tt>bzImage</tt>, <em>na disketo</em>. Za to
pojdite na imenik<tt>arch/i386/boot</tt> (če nimate klona Intela,
popravite imenik za vašo arhitekturo) in z disketo v disketniku 
izvedite ukaz:
<tscreen><verb>
dd if=bzImage of=/dev/fd0 bs=512
</verb></tscreen>
To predpostavlja, da gradite jedro z ukazom ,,<tt>make bzImage</tt>``
in da je vaš disketnik <tt>/dev/fd0</tt>. To na disketo zapiše
zagonsko sliko jedra in vam dovoljuje, da preizkusite novo jedro, ne da
bi prepisali starega, ki ga LILO zažene z diska.
<item>
Zaženite jedro z diskete in preverite, da deluje.
<item>
Ko sistem poganja novo jedro, prevedite in namestite trenutno
različico paketa <em>PCMCIA Card Services</em>, ki ga najdete na
<tt>metalab.unc.edu</tt> in na drugih arhivnih mestih za Linux.
Preden namestite pripomočke Card Services, spremenite ime datotek
<tt>/sbin/cardmgr</tt> in <tt>/sbin/cardctl</tt> v
<tt>/sbin/cardmgr.old</tt> in <tt>/sbin/cardctl.old</tt>. Stari
različici teh pripomočkov nista združljivi z zamenjavama, ki ju
namesti Card Services. Tako boste, če bi nastale težave, obnovili
prvotno stanje. Ko prikrojujete Card Services z ukazom "make config",
se prepričajte, da gradbeni skripti vedo, kje najdejo nastavitve
jedra, z ugotavljanjem informacij iz tekočega jedra ali s sporočilom
gradbenemu postopku o mestu novega jedra na drevesu izvirne kode.
Korak "make config" bi se moral končati brez napak. Namestitev
modulov paketa Card Services jih odloži v imenik
<tt>/lib/modules/&lt;različica-novega-jedra&gt;/pcmcia</tt>.
<item>
Znova zaženite sistem in poglejte katere, če sploh, naprave PCMCIA
delujejo. Preverite tudi, da deluje vsa strojna oprema, ki ni PCMCIA.
Verjetno nekaj naprav še ne bo delovalo. Uporabite <tt>lsmod</tt> in
ugotovite module, ki jih je jedro naložilo ob zagonu, ter primerjajte
ta podatek z izpisom modulov, ki jih je nalagalo staro jedro, ki ste
ga shranili v prvem koraku postopka. (Če niste shranili izpisa
<tt>lsmod</tt> za staro jedro, se vrnite in znova zaženite staro
jedro ter shranite ta izpis.)
<item>
Ko so vsi moduli pravilno naloženi, lahko zamenjate sliko starega
jedra z novo. To bo najverjetneje datoteka, na katero bo kazala
simbolna povezava <tt>/vmlinuz</tt>. Ne pozabite osvežiti zagonskega
sektorja tako, da po namestitvi slike jedra na disku poženete
ukaz <tt>lilo</tt>.
</itemize>
<p>
Poglejte tudi vprašanja <ref id="UPGRADE-RECOMPILE-KERNEL" name="Kako
nadgradim/prevedem jedro?"> in <ref id="mod_cant_locate"
name="Modprobe can't locate module XXX, in podobno">.


<sect1>Kako odstranim (ali spremenim) barve v prikazu ukaza <tt>ls</tt>?
<p>
Če <tt>ls</tt> prikazuje v barvah in mu tega niste naročili, imate za
to verjetno narejen vzdevek (angl. alias).  Nekatere distribucije
imajo to privzeto.
<p>
Lupinski ukaz ,,<tt>unalias ls</tt> bi moral povsem zbrisati
nastavitve, ki jih nekatere distribucije ponujajo kot standard.
<p>
Barve in prikaz vrste datotek (stikalo <tt>-F</tt> ukaza <tt>ls</tt>)
lahko spet uvedete z naslednjim ukazom:
<tscreen>
<verb>
alias ls='ls --color=auto -F'
</verb>
</tscreen>
<p>
Izbira <tt>--color=auto</tt> preprečuje, da bi se barve pojavljale v
preusmerjenem izhodu (npr. <tt>ls | cat</tt>) in motile druge
programe.
<p>
Če želite to spremembo uveljaviti trajno, popravite svoj
inicializacijski skript <tt>.bashrc</tt>.
<p>
Če želite barve spremeniti namesto odpraviti, si oglejte stran referenčnega
priročnika (<tt>man ls</tt>).


<sect1>Zakaj program v trenutnem imeniku noče delovati?
<p>
Zato, ker trenutnega imenika (tj. ,,<tt>.</tt>``) ni na iskalni poti,
zaradi varnosti, pa tudi zaradi zagotovitve, da boste uporabili
prave različice programov. Če lahko vsiljivec zapiše datoteko na
imenik, v katerega lahko piše ves svet, npr. <tt>/tmp</tt>, bi jo
lahko tudi izvedel, če bi bil ta imenik na iskalni poti. Rešitev tega
je, da v ukaz eksplicitno vključite tudi trenutni imenik; npr.
<tscreen>
<verb>
./mojprogram
</verb>
</tscreen>
namesto zgolj ,,<tt>mojprogram</tt>``. Ali pa dodajte trenutni imenik
v vašo okoljsko spremenljivko <tt>PATH</TT>; npr.
<tscreen>
<verb>
export PATH="$PATH:."
</verb>
</tscreen>
v lupini Bash, čeprav vam to iz zgoraj navedenih razlogov odsvetujemo.



<sect>Kako naredim to ali izvem ono?


<sect1>Kako vem, ali lahko moj notes poganja Linux?<label id="MY-NOTEBOOK-RUNS-LINUX">
<p>
Na to vprašanje ni določnega odgovora, saj se strojna oprema
notesov nenehno razvija in usposobitev zaslona X, zvoka, vmesnikov
PCMCIA, modema in tako naprej lahko zahteva precej truda.
<p>
Večina notesov na trenutnem trgu, na primer, uporablja
,,Winmodeme``, ki ne delujejo z Linuxom zaradi lastniških strojnih
vmesnikov. Celo notesi, ki so potrjeni kot ,,združljivi z
Linuxom``, morda niso popolnoma združljivi.
<p>
Podatke o namestitvi winmodemov na splošno najdete v spisu
Winmodems-and-Linux-HOWTO. (Glej <ref
id="HOWTOS-AND-OTHER-DOCUMENTATION" name="Kje je dokumentacija?">.)
<p>
Na poštnem seznamu <tt>linux-laptop</tt>, ki ga gosti strežnik
<tt>vger.redhat.com</tt>, boste lahko izvedeli najnovejše informacije
ali povprašali druge uporabnike o njihovih izkušnjah s prenosniki.
Glej razdelek <ref id="WHAT-MAILING-LISTS-ARE-THERE" name="Kateri
poštni seznami so na voljo?">.
<p>
Domača stran poštnega seznama za Linux v računalnikih IBM Thinkpad je
<url url="http://www.topica.com/lists/linux-thinkpad/">.
<p>
Drug poštni seznam o Thinkpadu gosti <url
url="http://www.bm-soft.com/">. Pošljite e-pošto z besedo ,,help`` v
telesu sporočila na <htmlurl name="majordomo@www.bm-soft.com"
url="mailto:majordomo@www.bm-soft.com?body=help">.
<p>
Domača stran za Linux v računalnikih IBM Thinkpad je na <url
url="http://peipa.essex.ac.uk/tp-linux/">.
<p>
Domača stran Linux Laptop je na <url
url="http://www.cs.utexas.edu/users/kharker/linux-laptop/">.
<p>
Za informacije o priključenih zunanjih napravah, kot so enote Zip in
CD-ROM prek vzporednih vrat, si oglejte domačo stran Linux Parallel
Port Home Page na <url url="http://www.torque.net/linux-pp.html">.
<p>
Če potrebujete najnovejšo različico servisnega paketa za kartice PCMCIA,
jo dobite (ali ste jo lahko dobili) na <url
url="ftp://cb-iris.stanford.edu/pub/pcmcia/">, vendar ni videti, da bi
bili paketi še tam. Novejše distribucije so na <url
url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/kernel/pcmcia/">. Nameščeno
boste morali imeti tudi izvirno kodo jedra. Zagotovo si prej preberite
PCMCIA-HOWTO, ki je zajet v distribucijo.


<sect1>Kako lahko Linux namestim prek FTP?
<p>
Večina distribucij je prevelikih in preveč zaposlenih, da bi bila
namestitev prek FTP praktična. Mogoče pa je prek FTP namestiti
osnovni sistem Linux, ki nima grafičnega vmesnika ali velikih
aplikacij. Osrednja nekomercialna distribucija, ki se uporablja, je
Debian GNU/Linux in ta odgovor opisuje namestitev osnovnega sistema
Debian, ki mu lahko po potrebi dodaste še druge programe za Linux in
komercialno programje.
<p>
Odgovor opisuje namestitev v stroje, združljive z IBM, s procesorjem
Intel x86 ali Pentium. Potrebovali boste stroj z vsaj procesorjem
80386, 8 MB pomnilnika in približno 100 MB prostora na disku. Za
praktično vsakodnevno rabo je treba več pomnilnika in večji disk.
<p>
Za drugo strojno opremo zamenjajte ,,<tt>-i386</tt>`` v imenih
imenikov z ,,<tt>-arm</tt>``, ,,<tt>-ppc</tt>``, ,,<tt>-m68k</tt>``,
ali ustrezno drugo okrajšavo.
<p>
Za podrobnejše informacije in pojasnila o posebni opremi si oglejte <url
url="http://www.debian.org/releases/stable/">.
<itemize>
<item>
Prek anonimnega FTP se povežite s <tt>ftp.debian.org</tt> in s
<tt>cd</tt> pojdite v podimenik
<tt>pub/debian/dists/stable/main/disks-i386/current/</tt>.
<item>
Prenesite datoteke z binarnimi slikami za rešilno disketo in diskete z
gonilniki. Odvisno od disketnega pogona v stroju, prenesite
bodisi slike disket z ,,1200`` v njihovih imenih, če imate 1,2 MB,
5,25-palčni disketnik ali diskete s ,,1440`` v imenih, če ima
računalnik 1,44 MB, 3,25-palčni disketni pogon. Potem prenesite diskete z
osnovnim sistemom (angl. base system). Vedite, da je za nabor 1,44-MB
treba pobrati 7 osnovnih sistemskih slik (v imenih imajo ,,14``), za
1,2-MB pa 9 (v imenih imajo ,,12``). Uporabljali jih boste, da boste
naredili osnovne namestitvene diskete. Če imate stroj z Linuxom,
lahko uporabite <tt>dd</tt>, da zapišete slike na diskete. Če
ustvarjate namestitvene diskete na stroju z MS-DOS, prenesite tudi
pripomoček <tt>RAWRITE.EXE</tt> za MS-DOS, ki bo prepisal surove
binarne slike na diskete. Prenesite tudi podrobna navodila za
namestitev, ki jih najdete v datoteki <tt>install.en.txt</tt>.
<item>
Ustvarite nabor namestitvenih disket bodisi z <tt>dd</tt> v Linuxu
(npr. ,,<tt>dd if=resc1440.bin of=/dev/fd0</tt>``) ali
s pripomočkom <tt>RAWRITE.EXE</tt> v MS-DOS.  Označite vsako od
namestitvenih disket.
<item>
V disketnik vstavite rešilno disketo in znova zaženite računalnik. Če
gre vse dobro, se bo zagnalo jedro Linux in lahko boste zagnali
namestitveni program tako, da boste ob pozivniku <tt>boot:</tt>
pritisnili Enter.
<item>
Sledite navodilom na zaslonu za razdelitev diska, namestitev
gonilnikov naprav, osnovnega sistemskega programja in jedra Linux.
Če je stroj povezan s krajevnim omrežjem, vnesite podatke o omrežju,
ko jih sistem zahteva.
<item>
Za namestitev dodatnega programja prek interneta morate med
namestitvenim procesom namestiti modul PPP in pognati (kot root)
pripomoček <tt>/usr/sbin/pppconfig</tt>. Vnesti boste morali
uporabniško ime pri vašem ISP, svoje geslo, telefonsko številko ISP,
naslove imenskega strežnika ISP in zaporedna vrata, na katera je
priključen modem, <tt>/dev/ttyS0</tt> - <tt>/dev/ttyS3</tt>. Sistemu
PPP zagotovo tudi določite izbiro privzete poti (angl. default route),
da bo računalnik znal uporabljati povezavo PPP za oddaljene internetne
naslove.
<item>
Morda boste morali dodatno nastavljati skripte PPP v podimeniku
<tt>/etc/ppp</tt>, še posebej skripte, prirejene ISP, v podimeniku
<tt>/etc/ppp/peers</tt>. Tam so osnovna navodila v vsakem skriptu.
Za nadaljnje podatke si oglejte navodila za namestitev Debian/GNU Linuxa,
ki ste jih prenesli, stran referenčnega priročnika za <tt>pppd</tt>
(napišite <tt>man pppd</tt>) in PPP-HOWTO iz projekta LDP.
<item>
Ko enkrat vzpostavite povezavo PPP s svojim ISP (to boste videli v
izhodu programa <tt>ifconfig</tt>), uporabite program
<tt>dselect</tt>, s katerim namestite dodatno programje. Uporabite
izbiro <tt>apt</tt> ,,&lsqb;A&rsqb;ccess``, da poberete pakete prek
anonimnega FTP, in zagotovo uporabite izbiro ,,&lsqb;U&rsqb;pdate``, s
katero poberete sveži seznam paketov iz arhiva FTP.
</itemize>


<sect1>Kako lahko nadaljujem prekinjen prenos?
<p>
V standardnem odjemniku <tt>ftp</tt> lahko po tem, ko se znova
povežete, uporabite ukaz ,,<tt>reget</tt>``, da nadaljujete tam, kjer
ste končali.
<p>
Odjemniki kot <tt>ncftp</tt> podpirajo prekinjene prenose prek FTP,
<tt>wget</tt> pa podpira nadaljevanje prenosa prek FTP in HTTP.


<sect1>Kako nastavim zagonsko prikrojitev?<label id="BOOT-TIME-PARAMETERS">
<p>
Linux lahko prikrojite ob pozivniku <tt>lilo:</tt> tako, da v
<em>zagonski</em> pozivnik <tt>BOOT lilo:</tt> napišete argumente, ali
pa tako, da dodaste ukaze v datoteko <tt>/etc/lilo.conf</tt>; na
primer:
<tscreen>
<verb>
# Ob pozivniku LILO (zgolj primer):
BOOT lilo: parport=0x3bc,7

parport=0x3bc,none serial=0x3f8,4 serial=0x2f8,3
</verb>
</tscreen>

<tscreen>
<verb>
# Primer ukaza v /etc/lilo.conf:

append="parport=0x3bc,none serial=0x3f8,4 serial=0x2f8,3" 
</verb>
</tscreen>
Če spreminjate datoteko <tt>/etc/lilo.conf</tt>, zagotovo poženite
ukaz <tt>lilo</tt>, da namestite novo sestavo.
<p>
Nastavitveni zapiski za določene strojne naprave so v dokumentaciji
izvirne kode jedra, <tt>/usr/src/linux/Documentation</tt> v večini
distribucij.
<p>
Oglejte si tudi strani referenčnega priročnika o <tt>lilo</tt> in
<tt>lilo.conf</tt> ter spis BootPrompt-HowTo (<ref
id="HOWTOS-AND-OTHER-DOCUMENTATION" name="Kje je dokumentacija?">) in
dokumentacijo v <tt>/usr/doc/lilo</tt>.


<sect1>Kako lahko formatiram strani referenčnega priročnika brez programov <tt>man</tt> ali <tt>groff</tt>?
<p>
Program <tt>man2html</tt> prevaja besedilo za <tt>groff</tt> v HTML,
ki ga lahko gledate s katerimkoli brskalnikom. Program
<tt>man2html</tt> in mnogi podobni so dostopni v svetovnem spletu.
Poiščite ga s spletnim iskalnikom, ki ga imate najraje.
<p>
Neformatirane strani referenčnega priročnika (angl. manual pages) so
shranjene v podimenikih imenikov <tt>/usr/man</tt>,
<tt>/usr/local/man</tt> in drugje.
<p>
Če želite videti besedilo, uporabite <tt>nroff</tt> in <tt>less</tt>.
Oba programa imata tudi različici za MS-DOS z izvedbo paketa
makroukazov za <tt>man</tt>. Zgled:
<tscreen>
<verb>
&dollar; nroff -man /usr/man/man1/ls.1 | less 
</verb>
</tscreen>
Če veste, kje najti dobro izvedbo makroukazov za <tt>man</tt>, ne da
bi namestili <tt>groff</tt>, prosim, obvestite vzdrževalca tega spisa.
<p>
Če se stran referenčnega priročnika končuje z ,,<tt>.gz</tt>``, jo
boste morali, preden jo formatirate, raztegniti z <tt>gzip
-d</tt> ali <tt>gunzip</tt>.  Enovrstični zgled bi bil:
<tscreen>
<verb>
&dollar; gzip -dc /usr/man/man1/ls.1.gz | nroff -man | less 
</verb>
</tscreen>


<sect1>Kako se lahko v tekstovnem načinu pomikam nazaj?
<p>
Na standardni slovenski (in tudi na ameriški) tipkovnici lahko
uporabite kombinacijo <tt>Shift+PgUp</tt> ali <tt>PgDn</tt> (uporabiti
morate sive tipke, ne tistih na številski tipkovnici). Pri drugih
tipkovnicah si oglejte preslikave v datoteki <tt>/usr/lib/keytables</tt>;
funkciji <tt>ScrollUp</tt> in <tt>ScrollDown</tt> lahko obesite na
poljubno kombinacijo tipk -- lahko ju, denimo, preslikate na tipke 84-tipkovne tipkovnica za AT.
<p>
Program <tt>screen</tt>, <url
url="http://vector.co.jp/vpack/browse/person/an010455.html"> vam
priskrbi vmesni pomnilnik z zgodovino zaslona, po kateri lahko iščete
ključne besede, in možnost izdelave ,posnetkov` tekstovnih zaslonov.
<p>
Novejša jedra, ki imajo gonilnik za konzolo VGA, lahko za pomikanje
nazaj uporabljajo dramatično več pomnilnika, če lahko grafična kartica
zares naslovi 64 KB grafičnega pomnilnika. Na začetek datoteke
<tt>drivers/video/vgacon.c</tt> dodajte vrstico:
<tscreen>
<verb>
&num;define VGA_CAN_DO_64B 
</verb>
</tscreen>
Ta zmožnost bo lahko v prihodnjih jedrih postala standardna
nastavitev. Če je v jedru podprt tudi grafični izravnalnik, ta
nastavitev morda ne prizadene predpomnjenja.
<p>
V starejših jedrih velikosti pomika nazaj ne morete poljubno
nastaviti, saj je izveden ob pomoči video pomnilnika, ki shranjuje
preteklo besedilo. Lahko pa dosežete večje pomnenje pomika na vsakem
navideznem zaslonu (virtual console) tako, da zmanjšate skupno število
navideznih zaslonov -- glej datoteko <tt>linux/tty.h</tt>.
<p>
&lsqb;Chris Karakas&rsqb;


<sect1>Kako lahko usposobim elektronsko pošto?
<p>
Za pošiljanje pošte prek SMTP (preprosti protokol za prenos pošte,
angl. Simple Mail Transfer Protocol) in prejemanje pošte prek
ponudnikovega strežnika POP (protokol za poštni urad, angl. Post
Office Protocol), lahko uporabljate namizni odjemnik, kot je Netscape
Communicator ali Kmail v KDE. Vnesti boste morali imena strežnikov
SMTP in POP v izbire ustreznega programa, pa tudi svoj e-poštni naslov
(npr. ime.priimek@primer.si) ter geslo za klicno povezavo. Isto
velja za novičarske skupine Usenet. Vnesite ime strežnika NNTP
(protokol za prenos novi po omrežju, angl. Network News Transfer
Protocol) v razdelek z izbirami vašega novičarskega odjemnika. Morda
boste morali vpisati tudi naslov IP ponudnikovega primarnega in
sekundarnega imenskega strežnika.
<p>
Če imate tradicionalnega posrednika za prenašanje pošte (angl. Mail
Transport Agent, MTA) kot Sendmail, Smail, qmail ali Exim, boste
morali slediti navodilom v ustreznem paketu. Osnovna nastavitev
določi ugotavljanje, kateri gostiteljski stroj, bodisi v vašem
krajevnem omrežju ali prek klicne internetne povezave, je ,,pametni
gostitelj`` (angl. Smart Host), če uporabljate SMTP. Če uporabljate
starejši protokol UUCP, boste morali pregledati navodila za
prikrojitev UUCP in preveriti, ali je sistem vašega ISP nastavljen
tako, da posreduje pošto za vas.
<p>
Informacije o internetnem gostiteljstvu, novicah in e-pošti v
splošnem so dostopne v skupini Useneta
<tt>news.announce.newusers</tt>. Tamkajšnja pogosta
vprašanja so tudi arhivirana na <url
url="ftp://rtfm.mit.edu/pub/usenet/">.


<sect1>Sendmail čaka do minute za vsak ukaz<label id="SENDMAIL-PAUSE">
<p>
Preverite, ali lahko Sendmail razreši ime vašega računalnika v
veljavni (tj. tak, ki se ga lahko razčleni) domenski naslov. Če niste
povezani v internet ali imate klicno povezavo z dinamičnim
naslavljanjem IP, dodajte polno ime domene v datoteko
<tt>/etc/hosts</tt>, <em>poleg</em> osnovnega imena računalnika; npr.,
če je ime računalnika ,,<tt>bilbo</tt>``, domena pa je
,,<tt>bag-end.com</tt>``:
<tscreen>
<verb>
192.168.0.1 bilbo.bag-end.com bilbo
</verb>
</tscreen>
Preverite tudi, da je bodisi v datoteki <tt>/etc/host.conf</tt>
ali pa <tt>/etc/resolv.conf</tt> vrstica:
<tscreen>
<verb>
order hosts,bind
</verb>
</tscreen>
<bf>Pozor!</bf> Ne spreminjajte vnosa za ,,<tt>localhost</tt>`` v
<tt>/etc/hosts</tt>, saj se številni programi zanašajo nanj za pošiljanje
notranjih sporočil.
<p>
Sendmail pri razreševanju domenskih naslovov upošteva več dejavnikov.
Ti so v žargonu Sendmaila skupno znani kot ,,nabori pravil``
(angl. rulesets). Program ne zahteva, da bi bil domenski naslov
kanoničen ali da bi bil vsaj videti kanoničen. V zgornjem zgledu bi
moral delovati tako ,,<tt>bilbo.</tt>`` (pazite na piko) kakor tudi
,,<tt>bilbo.bag-end.com</tt>``. Ta in druge spremembe se nanašajo
predvsem na novejše različice.
<p>
Pred različico 8.7 je Sendmail zahteval, naj se polno domensko ime
(angl. Fully Qualified Domain Name, FQDN) najprej pokaže v vnosu
<tt>/etc/hosts</tt>. To je zaradi sprememb v izbirah za maškarado
naslova ovojnice. Preučite dokumente za Sendmail.
<p>
Če imate imenski strežnik le za krajevno podomrežje, preverite, ali se
,,<tt>.</tt>`` nanaša na zapis SOA v strežniškem stroju in ali
inverzno iskanje (preverba ob pomoči <tt>nslookup</tt>) deluje za vse
stroje podomrežja.
<p>
Končno, makroukazne nastavitvene izbire <tt>FEATURE</tt>, kot so
<tt>nodns</tt>, <tt>always_add_domain</tt> in <tt>nocanonify</tt>,
nadzorujejo, kako Sendmail tolmači imena računalnikov.
<p>
Dokument <em>Sendmail: Installation and Operation Guide</em>,
vključen v podimenik <tt>doc/</tt> distribucije izvirne kode za
Sendmail, na kratko razlaga, kako Sendmail razrešuje internetne
naslove. Arhive izvirne kode za Sendmail najdete prek <url
url="http://www.sendmail.org/">.
<p>
&lsqb;Chris Karakas&rsqb;



<sect1>Kako lahko preklapljam navidezne zaslone? Kako jih omogočim?
<p>
V tekstovnem načinu pritiskajte za preklop zaslonov od
<tt>tty1</tt> do <tt>tty12</tt>, kombinacije od <tt>Alt-F1</tt> do
<tt>Alt-F12</tt> <tt>AltGr-F1</tt> preklopi na <tt>tty13</tt> itd.
Če želite preklopiti zaslon pod okoljem X window, morate pritisniti
<tt>Ctrl-Alt-F1</tt> itd.; <tt>Alt-F5</tt> ali podobno, za preklop
nazaj v grafični način.
<p>
Če imate sistem, ki ni združljiv s PC, si oglejte spodnjo opombo.
<p>
Če želite uporabljati navidezni zaslon pri navadni prijavi v sistem,
mora biti naveden v datoteki <tt>/etc/inittab</tt>, ki ureja, kateri
terminali in navidezni zasloni imajo prijavne pozivnike. Sistem X
potrebuje za zagon vsaj en prosti navidezni zaslon.
<p>
<bf>Opomba:</bf> Zaporedje tipk je pravzaprav <em>Ctrl+Meta+FN</em>.
Pri sistemih, združljivih s PC, sta tipki <em>Alt</em> in
<em>AltGr</em> pravzaprav sinonim za tipkovna simbola <em>Meta_L</em>
in <em>Meta_R</em>. Če je vezava drugačna, lahko ugotovite, kateri
tipki dasta <em>Meta_L</em> in <em>Meta_R</em> z <tt>xkeycaps</tt>
ali podobnim programom.
<p>
&lsqb;David Charlap&rsqb;

<sect1>Kako nastavim časovni pas?
<p>
Spremenite tekoči imenik v <tt>/usr/lib/zoneinfo</tt>; priskrbite si paket
<tt>timezone</tt>, če nimate tega imenika. Izvirna koda je dostopna v
imeniku <url
url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/admin/time/">.
<p>
Potem napravite simbolno povezavo z imenom <tt>localtime</tt>, ki kaže
na eno od datotek v tem imeniku (ali v podimenikih), in še eno
simbolno povezavo, imenovano <tt>posixrules</tt>, ki kaže na
<tt>localtime</tt>. Zgled:
<tscreen><verb>&dollar; ln -sf Europe/Ljubljana localtime
&dollar; ln -sf localtime posixrules
</verb></tscreen>
<p>
Učinek bo takojšen -- poskusite <tt>date</tt>.
<p>
Če sistem uporablja nastavitvene datoteke v slogu Red Hat, so ustrezne
datoteke o pasovih v <tt>/usr/share/zoneinfo</tt> in
<tt>/etc/localtime</tt>.
<p>
Stran referenčnega priročnika o <tt>tzset</tt> ali <tt>tzselect</tt>
opisuje nastavitev časovnega pasu. Nekateri programi prepoznajo
okoljsko spremenljivko <tt>TZ</tt>, a to ni v skladu s POSIX.
<p>
Preverite, ali je ura vašega jedra Linuxa nastavljena na
pravilen univerzalni čas GMT -- napišite <tt>date -u</tt> in preverite,
ali je izpisan pravilen univerzalni čas. (Glej tudi <ref
id="wrong_clock" name="Zakaj računalnik kaže napačen čas?">.)


<sect1>Nastavitev klicne povezave PPP
<p>
Ta navodila so predvsem za tiste, ki nimajo ovojnih pripomočkov, kot
sta <tt>kppp</tt> ali <tt>pppconfig</tt>, ali teh pripomočkov ne
morejo prepričati, da bi pravilno delovali. Če želite ročno nastaviti
PPP, da bi klicali svojega internetnega ponudnika (angl. Internet
Service Provider, ISP), boste morali poznati naslednje podatke:
<itemize>
<item>
Vrata, na katera je priključen vaš modem:
<tt>/dev/ttyS0</tt>-<tt>/dev/ttyS3</tt>, kar ustreza
<tt>COM1</tt>-<tt>COM4</tt> v MS-DOS.
<item>
Telefonsko številko podatkovne povezave vašega ISP.
<item>
Uporabniško ime in geslo, ki ste ju dobili od ISP.
<item>
Naslove IP primarnega in sekundarnega imenskega strežnika (DNS), ki ju
boste uporabili, ko boste poklicali ISP. To predpostavlja, da ne
boste uporabljali DNS, ki ste ga morda namestili v svoj sistem.
</itemize>
Ko imate vse te podatke, preverite, da sta programa <tt>pppd</tt>
in <tt>chat</tt>, za minimum, vsaj nameščena pravilno. V večini
distribucij sta nameščena v imeniku <tt>/usr/sbin/</tt> in prijaviti
se morate kot <tt>root</tt>, da bi ju lahko uporabljali. Poleg tega
so za nastavljanje omrežnih povezav in diagnosticiranje težav uporabni še
naslednji programi: <tt>/sbin/ifconfig</tt>, <tt>/sbin/route</tt>,
<tt>/bin/ping</tt>, <tt>/usr/sbin/traceroute</tt>. Sledijo osnovni
koraki za nastavitev PPP. Prijavljeni morate biti kot <tt>root</tt>.
<itemize>
<item>
Preverite, ali zaporedna vrata in modem delujejo pravilno. S
programom, kot je <tt>minicomm</tt> ali <tt>kermit</tt>, bi morali
biti sposobni poslati ukaze <tt>AT</tt> modemu in kot odgovor od
modema dobiti nazaj niz <tt>OK</tt>.
<item>
V datoteko <tt>/etc/resolv.conf</tt> z oznako <tt>nameserver</tt>
vnesite primarni in sekundarni imenski strežnik, v zapisu štirih
števil, ločenih s pikami. Na primer:
<tscreen>
<verb>
order hosts,bind
nameserver 196.182.101.103
nameserver 196.182.101.104
</verb>
</tscreen>
Naslova imenskih strežnikov v zgornjem zgledu sta le primera. Ne
ustrezata pravim omrežnim gostiteljem. Prva vrstica, <tt>order
hosts,bind</tt>, pove vašemu omrežnemu programju, naj, ko razrešuje
omrežni naslov domene, najprej pogleda v datoteko <tt>/etc/hosts</tt>,
potem šele uporabi povezovalno storitev; npr. preveri strežnike DNS,
ki so navedeni v vrsticah, ki se začnejo z <tt>nameserver</tt>.
<item>
Poiščite pogovorni skript za <tt>chat</tt>, ki ga bo PPP uporabljal za
klicanje z modemom in priključitev na vaš ISP. V številnih sistemih
je to bodisi v imeniku <tt>/etc/chatscripts</tt> ali pa
<tt>/etc/ppp</tt> in se imenuje <tt>provider</tt> ali kaj podobnega.
Pogovorni skript lahko shranite kamorkoli, če <tt>pppd</tt> poveste,
naj ga uporablja namesto privzetega skripta. Podrobnosti si oglejte
straneh referenčnega priročnika za <tt>chat</tt> in <tt>pppd</tt>, preberite pa
si tudi informacije spodaj. Tu je zgled pogovornega skripta:
<tscreen>
<verb>
ABORT         BUSY
ABORT         "NO CARRIER"
ABORT         VOICE
ABORT         "NO DIALTONE"
""            ATDT&lt;telefonska_številka_ISP&gt;
ogin          &lt;uporabniško_ime&gt;
word          &lt;geslo&gt;
</verb>
</tscreen>
To je pogovorni program za <tt>chat</tt> za preprosto samodejno
prijavo. Program <tt>chat</tt> v vsaki vrstici uporablja pare nizov
zadetek/odgovor. Ko začne, pošlje niz
,,<tt>ATDT</tt><em>&lt;telefonska_številka_ISP&gt;</em>``, kjer seveda
napišete pravo telefonsko številko. Potem počaka, dokler ne dobi niza
,,<tt>ogin</tt>`` (podniz besede <tt>login</tt>), in pošlje vaše
uporabniško ime. Potem počaka na ,,<tt>word</tt>`` (podniz besede
<tt>password</tt>) in pošlje vaše geslo. Če vaš ISP uporablja
drugačna pozivnika za uporabniško ime ali geslo ali kakšne dodatne
pozivnike, boste morali ta skript urediti skladno s tem. O
podrobnostih si spet preberite na straneh referenčnega priročnika za
<tt>chat</tt>.
<p>
Če vaš ISP uporablja overovljanje s PAP ali CHAP, boste morali urediti
tudi datoteko <tt>pap-secrets</tt> ali <tt>chap-secrets</tt> v imeniku
<tt>/etc/ppp</tt>. Glej stran referenčnega priročnika za ti dve
datoteki, pa tudi navodila v samih datotekah.
<item>
Nastavitev <tt>pppd</tt>, programa, ki zares vzdržuje povezavo, je
navadno v dveh ali treh ločenih datotekah. Prva je navadno
<tt>/etc/ppp/options</tt> z izbirami, ki jih bodo uporabljale
vse povezave PPP vašega sistema (da, lahko imate več kot eno; na
splošno toliko, kot ima računalnik zaporednih vrat).
<p>
Tu je zgled datoteke <tt>/etc/ppp/options</tt>:
<tscreen>
<verb>
#/etc/ppp/options
asyncmap
0
auth
crtscts
lock
noipx
# ------
</verb>
</tscreen>
Izbire lahko podaste v eni sami vrstici ali pa vsako v posebno vrstico.
Številne datoteke z izbirami so precej daljše in so jim dodani opisi vsake
posamezne izbire. Tu izbire po vrsti pomenijo: ne preslikuj znakov
med odjemnikom PPP in strežnikom; vedno, ko se povezuješ, uporabi
geslo, overovitev PAP ali CHAP; za nadzor pretoka uporabi strojne
usklajevalne linije modema; zakleni zaporedna vrata, ko jih uporabljaš,
da jih ne bodo mogli uporabljati drugi programi; in ne uporabljaj
omrežnega protokola IPX.
<item>
Za nastavitev povezave za vsaka posamezna zaporedna vrata ali
gostitelja PPP je lahko, na primer, datoteka
<tt>/etc/ppp/options.ttyS1</tt>, kot datoteka izbir za
<tt>/etc/ttyS1</tt> ali pa datoteka za vaš ISP v imeniku
<tt>/etc/ppp/peers</tt>. Privzeta se pogosto imenuje
<tt>/etc/ppp/peers/provider</tt>. Tu je zgled privzete datoteke
<tt>provider</tt>:
<tscreen>
<verb>
noauth
connect "/usr/sbin/chat -v -f /etc/chatscripts/provider"
defaultroute
/dev/ttyS1
38400
persist
</verb>
</tscreen>
Razlaga teh in drugih izbir je lahko v sami datoteki
<tt>/etc/ppp/peers/provider</tt>. Če vas zanimajo podrobnosti, si lahko tudi ogledate
stran o <tt>pppd</tt> v referenčnem priročniku. Na kratko, izbire
pomenijo: za to povezavo ne uporabljaj overovljanja PAP; za klicanje
in prijavljanje uporabi program <tt>chat</tt> in skript
<tt>/etc/chatscripts/provider</tt>, ki je opisan zgoraj; nastavi
privzeto omrežno pot za povezavo PPP (tako, da bo vaše omrežno
programje iskalo stroje prek povezave PPP v internetu, kadar bo moralo
razrešiti omrežni naslov, ki ga ni v vašem krajevnem stroju); za povezavo
kot zaporedna vrata uporabljaj <tt>/dev/ttyS1</tt>; nastavi hitrost
modema na 38400 bitov na sekundo; naj se tek demona <tt>pppd</tt>
ohranja tudi, če povezava pade.
</itemize>
To je vse nastavljanje, ki ga potrebujete. Za to, da zares zaženete in
ustavite PPP, imate pogosto skripta <tt>/usr/bin/pon</tt> in
<tt>/usr/bin/poff</tt> (v Debianu) ali kaj takega. Ta sta
navadno zelo preprosta, vsebujeta le ukaz:
<tscreen>
<verb>
&dollar; /usr/sbin/pppd call &dollar;{1:-provider} 
</verb>
</tscreen>
To zažene <tt>pppd</tt> in uporabi izbiro <tt>call</tt> za klicanje
strežnika, ki ga vpišete v ukazni vrstici, ali pa ponudnika, podanega
v datoteki <tt>/etc/ppp/peers/provider</tt>, če ne podaste oddaljenega
strežnika. Po klicanju in prijavljanju (približno 30 sekund) bi
morali biti sposobni uporabljati program <tt>/sbin/ifconfig</tt>, da
vidite, ali je povezava zares vzpostavila vmesnik PPP (prvi bo
<tt>ppp0</tt>, drugi bo <tt>ppp1</tt>, itd., odvisno od tega, koliko
hkratnih povezav PPP imate).  Če gre kaj narobe, lahko pogledate
datoteko <tt>/var/log/ppp.log</tt>, da ugotovite, kaj se je zgodilo.
Dnevnik lahko gledate tudi medtem, ko se povezava vzpostavlja, tako da
izpisujete njegov ,,rep`` v drugem oknu; se pravi, gledate, kako
<tt>pppd</tt> zapisuje podatke o stanju povezave. Za to uporabite
ukaz (spet kot <tt>root</tt>):
<tscreen>
<verb>
&dollar; tail -f /var/log/ppp.log 
</verb>
</tscreen>
Pri nekaterih sistemih se izhod PPP preusmeri v
<tt>/var/log/messages</tt>; v tem primeru morda ne boste imeli posebne
datoteke z dnevnikom PPP.
<p>
Morali bi tudi biti sposobni pingati katerega od domenskih imen vašega
ISP (npr. <tt>mail.isp.com</tt>) in prejeti odgovor.
<p>
To so najosnovnejši koraki za nastavitev povezave PPP. Upoštevati
boste morali tudi, katere druge omrežne povezave so na voljo (denimo,
ali je na voljo ethernetna povezava, ki ji je bila že določena privzeta
pot), pa tudi različne varnostne ukrepe na strani vašega ISP. Če
imate pri vzpostavljanju klicne povezave težave, je navadno najbolje,
če ugotovite, kaj gre narobe, s programom Seyon, <tt>minicomm</tt>,
<tt>kermit</tt> ali katerim drugim programom, s katerim lahko ročno
kličete in se prijavite pri ISP, da ugotovite, kaj natanko morate
storiti za prijavitev, potem pa to ponovite v skriptih PPP.
<p>
Večina dokumentacije ima še dodatna navodila za prikrojitev povezave
PPP. Glej <ref id="HOWTOS-AND-OTHER-DOCUMENTATION" name="Kje je
dokumentacija?">.


<sect1>Katero različico Linuxa in kakšno ime računalnika uporabljam?
<p>
Napišite:
<tscreen><verb>&dollar; uname -a
</verb></tscreen>


<sect1>Kaj je datoteka <tt>core</tt>?
<p>
Datoteka <tt>core</tt> je posmrtni ostanek programa, ko ta, zaradi
hrošča ali kršenja mehanizmov operacijskega sistema ali strojnih
omejitev, umre. Operacijski sistem pobije program in izdela datoteko
<tt>core</tt>, ki jo lahko programerji uporabijo, da ugotovijo, kaj je
šlo narobe. V njej je podroben opis stanja, v kakršnem je bil program,
ko je umrl.
<p>
Če bi radi ugotovili, iz katerega programa je nastala datoteka
<tt>core</tt>, uporabite ukaz <tt>file</tt>, kot v zgledu:
<tscreen><verb>&dollar; file core
</verb></tscreen>
To vam bo povedalo ime programa, ki je izdelal posmrtne ostanke.
Lahko pišete vzdrževalcem tega programa in jim poveste, da je njihov
program izvrgel posmrtne ostanke (angl. program dumped core).
<p>
&lsqb;Eric Hanchrow&rsqb;


<sect1>Kako vključim ali izključim izmet posmrtnih ostankov programov (core dumps)?
<p>
Z uporabo ukaza <tt>ulimit</tt> v ukazni lupini <tt>bash</tt>, ukaza
<tt>limit</tt> v <tt/tcsh/, ali <tt/rlimit/ v <tt/ksh/.  Glej ustrezne strani 
referenčnega priročnika (<tt/man/) za podrobnosti.
<p>
Ta nastavitev zadeva vse programe, ki jih poženete iz te ukazne
lupine (neposredno ali posredno), ne celotnega sistema.
<p>
Če želite privzeti vključitev ali izključitev izpisa posmrtnih
ostankov vseh procesov, lahko spremenite ustrezno nastavitev v
datoteki <tt>linux/sched.h</tt> -- glej definicijo
<tt>INIT_TASK</tt>, glej tudi <tt>linux/resource.h</tt>.
<p>
Podpora PAM optimalizira sistemsko okolje, skupaj s količino
pomnilnika, ki jo lahko porablja uporabnik. V nekaterih distribucijah
je ta parameter nastavljiv v datoteki
<tt>/etc/security/limits.conf</tt>. Več podatkov najdete v knjigi
<em>Linux Administrator's Security Guide</em> (glej <ref
id="HOWTOS-AND-OTHER-DOCUMENTATION" name="Kje je dokumentacija?">).



<sect1>Kako nadgradim/prevedem jedro?<label id="UPGRADE-RECOMPILE-KERNEL">
<p>
Glej prevod spisa <htmlurl name="Kernel-HOWTO"
url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Kernel-HOWTO-sl.html"> ali
datoteko <tt>README</tt>, ki je priložena izdajam jedra na <url
url="ftp://ftp.cs.helsinki.fi/pub/Software/Linux/Kernel/"> in na
zrcalnih mestih. (Vprašanje <ref id="linux_by_ftp" name="Kako dobim
stvari za Linux po FTP?">.)  Morda imate v sistemu že nameščeno
kakšno različico izvirne kode jedra. Vendar je ta različica najbrž
rahlo zastarela, če ste jo dobili kot del standardnih distribucij
Linuxa (to sploh ni težava, če želite svoje jedro le še enkrat prevesti
z novimi nastavitvami, težave pa bodo, če ga morate nadgraditi).
<p>
Pri novejših jedrih lahko (in morate) z ukazom <tt/make/ narediti vse
naslednje tarče. Spomnite se, da lahko z enim samim klicem ukaza
<tt/make/ določite tudi več tarč.
<tscreen><verb>
# make clean dep install modules modules_install
</verb></tscreen>
<p>
Spomnite se tudi osvežiti modulske odvisnosti.
<tscreen><verb>
# depmod -a
</verb></tscreen>
<p>
Ta ukaz se lahko samodejno požene ob zagonu sistema. V sistemih
Debian/GNU Linux je ukaz del skripta <tt>/etc/init.d/modutils</tt> in
ga lahko povežete s primernim mestom v imenikih <tt>/etc/rc<em>x</em>.d/</tt>. 
Več o ukazu <tt>depmod</tt> si oglejte na strani v referenčnem
priročniku.
<p>
Preverite, ali uporabljate najnovejšo različico pripomočkov
<tt>modutils</tt> in tudi drugih podpornih paketov. Podrobnosti
si oglejte v datoteki <tt>Documentation/Changes</tt> na drevesu izvirne
kode jedra, zagotovo pa preberite tudi datoteko <tt>README</tt> paketa
<tt>modutils</tt>.
<p>
Ne pozabite, da morate po kopiranju novega jedra v vaš korenski
razdelek pognati <tt>lilo</tt>, če hočete pozneje z njim zaganjati
računalnik -- novejše različice jedra imajo v ta namen posebno tarčo
,,<tt>zlilo</tt>`` v datoteki <tt>Makefile</tt>; poskusite
<tscreen><verb>make zlilo</verb></tscreen>
<p>
V trenutnih sistemih pa lahko preprosto prepišete datoteko
<tt>zImage</tt> ali <tt>bzImage</tt> (iz imenika
<tt>arch/i386/boot/</tt>) v imenik <tt>/boot/</tt> v korenskem
datotečnem sistemu, ali na disketo z uporabo ukaza <tt/dd/.  Glej
tudi vprašanje <ref id="lilo_boot_kernimg" name="Kako prepričam
LILO, da zažene sliko jedra?">
<p>
Jedra z lihimi srednjimi številkami (angl. minor version) različic
(npr. 2.1.*, 2.5.*) so preizkusne izdaje jeder; stabilna jedra imajo
sode srednje številke (2.0.*, 2.4.*). Če želite preskušati razvojna
jedra, se boste verjetno prijavili na poštni seznam
<tt>linux-kernel</tt>, glej razdelek <ref
id="WHAT-MAILING-LISTS-ARE-THERE" name="Kateri poštni seznami
so na voljo?">.
<p>
Spletna stran <url url="http://www.kernelnotes.org/"> ponuja precej
informacij in povezav z drugimi stranmi, ki ponujajo informacije o
popravkih jedra Linuxa.
<p>
Glej tudi vprašanje <ref id="pcmcia_nw" name="Zakaj moja kartica
PCMCIA po nadgradnji jedra ne deluje več?"> in <ref
id="lilo_boot_kernimg" name="Kako prepričam LILO, da zažene sliko
jedra?">.


<sect1>Ali lahko Linux uporablja več kot tri zaporedne priključke z delitvijo prekinitev?
<p>
Da, toda hkrati ne boste mogli uporabljati dveh običajnih priključkov,
ki si delita prekinitev (brez nekaj zvijač). To je omejitev
arhitekture vodila ISA.
<p>
Glej <tt>Serial-HOWTO</tt> za informacije o morebitnih rešitvah in
ovinkih okoli tega problema.


<sect1>Prikrojitev privzetih nastavitev za Emacs
<p>
V svojem domačem imeniku ustvarite datoteko <tt>.emacs</tt> z 
ukazi za Emacsov lisp, ki se izvedejo vsakič, ko se zažene
Emacs. Na seznamu vsebine imenika te datoteke ne boste videli.
(Predpona ,<tt>.</tt>` pove <tt>ls</tt>, naj je ne prikaže, razen
če ukazu <tt>ls</tt> v ukazni vrstici podaste stikalo <tt>-a</tt>.)
<p>
V datoteki <tt>.emacs</tt> bo deloval katerikoli ukaz v emacsovskem
lispu, skupaj z vsemi <tt>defuns</tt>.  Emacs močno uporablja
lispovske spremenljivke in ukaze, in številne urejevalne funkcije so
napisane v emacsovskem lispu.  Da, na primer, omogočite poravnavo
besed med urejanjem datotek, ki se končajo s <tt>.txt</tt>, dodajte
naslednji ukaz. To je iz dokumenta s pomočjo Texinfo v Emacsu
(<tt>F1-i</tt>, potem <tt>m Emacs</tt> in Return):
<tscreen>
<verb>
(add-hook text-mode-hook
        '(lambda () (auto-fill-mode1)))
</verb>
</tscreen>
To doda stavek, ki kliče <em>kaveljno</em> funkcijo vsakič, ko za ta
medpomnilnik vstopite v način urejanja besedila. Vrednost
<tt>text-mode-hook</tt>, ki je spremenljivka, se poda
<tt>auto-fill-mode</tt>, ki je funkcija.
<p>
Če želite odstraniti menujsko vrstico na vrhu vsakega okvira v
Emacsu, dodajte ta stavek:
<tscreen>
<verb>
(menu-bar-mode -1)
</verb>
</tscreen>
In če želite vključiti program, ki ga je v emacsovskem lispu napisal
kdo drug kot <tt>msb.el</tt> (izboljšan prikazni menu za
medpomnilnik), preverite, da je lispovska datoteka v imeniku,
kjer jo lahko Emacs najde (navadno se imenuje <tt>site-list</tt>),
in dodajte te ukaze v datoteko <tt>.emacs</tt>:
<tscreen>
<verb>
(require 'msb)
(msb-mode 1)
</verb>
</tscreen>
Večina opravil ima v emacsovskem lispu več možnih rešitev. Vsako
opravilo, ki ga je v emacsovskem lispu mogoče sprogramirati, je
veljavno v datoteki <tt>.emacs</tt>. Več podatkov najdete v dokumentaciji 
v obliki Texinfo. Na voljo je tudi seznam pogostih
vprašanj za Emacs.


<sect1>Kako naredim rešilno disketo?
<p>
Naredite na njej datotečni sistem z imeniki <tt>bin</tt>,
<tt>etc</tt>, <tt>lib</tt> in <tt>dev</tt> -- skratka vse, kar
potrebujete. Namestite nanjo jedro in uredite, da bo LILO zagnal
sistem z diskete (glej dokumentacijo, priloženo programu LILO, v
datoteki <tt>lilo.u.*.ps</tt>).
<p>
Če gradite jedro (ali naročite programu LILO, naj naroči jedru) s
pomnilniškim diskom enake velikosti kakor disketa, se bo pomnilniški
disk ob zagonu naložil in namestil kot korenski disk namesto diskete.
<p>
Glej spis <tt>Bootdisk-HOWTO</tt>.


<sect1>Kako preslikam svojo tipkovnico v slovensko, angleško, francosko itd.?<label id="kbd_map">
<p>
Za novejša jedra vzemite paket <tt>kbd</tt> s <url
url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/Keyboards/kbd-0.90.tar.gz">.
Preverite, ali imate ustrezno različico; uporabljati morate pravo
preslikavanje tipkovnice za svoje jedro.
<p>
Pri starejših jedrih morate v imeniku <tt>/usr/src/linux</tt>
popraviti glavno datoteko <tt>Makefile</tt> za prevajanje jedra.
<p>
Več uporabnih podatkov boste našli v delih <em>Slovenian HOWTO</em>
Primoža Peterlina na naslovu
<url url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Slovenian-HOWTO/">
in <em>The Linux keystroke and console HOWTO</em> Andriesa Brouwerja na naslovu
<url url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/">.


<sect1>Kako zagotovim, da bo <tt>NumLock</tt> privzeto vključen?
<p>
Uporabite, na primer, program <tt>setleds</tt> (v vaših prijavnih
skriptih <tt>/etc/rc.local</tt> ali <tt>/etc/rc.d/*</tt>):
<tscreen><verb>for t in 1 2 3 4 5 6 7 8
 do
     setleds +num &lt; /dev/tty&dollar;t &gt; /dev/null
done
</verb></tscreen>
<p>
<tt>setleds</tt> je del paketa <tt>kbd</tt> (glej razdelek <ref
id="kbd_map" name="Kako preslikam svojo tipkovnico v slovensko,
angleško, francosko itd.?">.
<p>
Ali pa popravite svoje jedro. Urediti morate tako, da bo izraz
<tt>KBD_DEFLEDS</tt> ob prevajanju <tt>drivers/char/keyboard.c</tt>
definiran kot <tt>(1 &lt;&lt; VC_NUMLOCK)</tt>.


<sect1>Kako nastavim (ali obnovim) uvodne terminalske barve?
<p>
Naslednji skript ukazne lupine bi moral delovati za konzole VGA:
<tscreen><verb>
for tty in 1 2 4 5 6 7 8; do
    setterm -fore yellow -bold on -back blue -store > /dev/tty$n
done
</verb></tscreen>
Nadomestite <tt/yellow/ in <tt/blue/ s svojima najljubšima barvama
in uporabite <tt>/dev/ttyS$n</tt> za terminale na zaporednih vratih.
<p>
Če želite preveriti, ali so barve vrnjene v prvotno stanje, ko se
ljudje odjavijo (če so jih spremenili), storite takole: zamenjajte vse
navedbe ,,<tt/getty/`` (ali ,,<tt/mingetty/`` ali ,,<tt/uugetty/`` ali
karkoli že) v datoteki <tt>/etc/inittab</tt> z navedbami
,,<tt>/sbin/mygetty</tt>``.
<tscreen><verb>
#!/bin/sh
setterm -fore yellow -bold on -back blue -store > $1
exec /sbin/mingetty $@
</verb></tscreen>
<p>
&lsqb;Jim Dennis&rsqb;


<sect1>Kako lahko uporabim več kot 128 MB izmenjevalnega prostora?<label id="MORE-THAN-128MB-OF-SWAP">
<p>
Uporabite več izmenjalnih razdelkov ali datotek. Jedra Linux pred
različico 2.2 so podpirala do 16 izmenjalnih področij, vsako je bilo
lahko veliko do 128 MB. Novejša jedra nimajo teh omejitev.
<p>
Zelo stara jedra podpirajo le izmenjalne razdelke, velike do 16 MB.
<p>
Linux na strojih z 8 KB stranmi (8 KB paging) kot Alpha in Sparc64
podpira izmenjalna področja do 512 MB. Omejitev na 128 MB pride iz
enačbe <tt>PAGE_SIZE*BITSPERBYTE</tt> le na strojih s 4 KB velikimi
stranmi, na strojih z 8 KB velikimi stranmi pa je ta omejitev 512 MB.
Vse podrobnosti so v datoteki <tt>mm/swapfile.c</tt>.
<p>
&lsqb;Peter Moulder, Gordon Weast&rsqb;


<sect1>Kako preprečiti napake pri povezovanju programov z matematičnimi funkcijami?
<p>
Starejše knjižnice za tek programov so vključevale matematično
knjižnico kot knjižnico za tek programov v C. Matematične knjižnice
med prevajanjem ni bilo treba posebej omenjati. Če prevajalnik med
povezovanjem programa generira sporočila, kot je tole, potem uporablja
matematične knjižnice:
<tscreen>
<verb>
/tmp/ccDUQM4J.o: In function `main':
/tmp/ccDUQM4J.o(.text+0x19): undefined reference to `sqrt'
collect2: ld returned 1 exit status
</verb>
</tscreen>
Za povezovanje z matematičnimi knjižnicami boste morali prevajalniku
GCC podati izbiro <tt>-lm</tt>:
<tscreen>
<verb>
&num; gcc -o program program.c -lm
</verb>
</tscreen>
Preverite tudi, ali v izvirni datoteki uporabljate stavek
<tt>&num;include</tt>.
<p>
&lsqb;Florian Schmidt&rsqb;



<sect>Različne informacije in odgovori na vprašanja


<sect1>Kako sprogramiram <em>XYZ</em> v Linuxu?
<p>
Preberite si priročnike ali dobro knjigo o Unixu in strani referenčnega
priročnika (napišite <tt>man man</tt>). Na voljo je veliko dokumentacije
v obliki GNU Info, ki je pogosto uporabnejša od učbenika. Poženite
Emacs in pritisnite <tt>F1-i</tt> ali napišite <tt>info info</tt>, če
nimate ali ne marate Emacsa. Bodite pozorni na dejstvo, da Emacsova
točka <tt>libc</tt> morda ne opisuje povsem natančno najnovejše
knjižnice <tt>libc</tt> ali GNU <tt>glibc2</tt> za Linux. Toda
projekt GNU in LDP vedno iščeta prostovoljce za nadgradnjo njihove
knjižnične dokumentacije.
<p>
Kakorkoli že, v dokumentaciji za Texinfo in na straneh priročnika
razdelkov 2 in 3 bi moralo biti dovolj podatkov za začetek.
<p>
Kot pri vsem prostem programju je najboljši učbenik sama izvirna koda.
<p>
Zadnja izdaja priročnih strani in zbirka uporabne dokumentacije v
formatu GNU Info za Linux je poleg različnih drugih informacij,
povezanih s programiranjem Linuxa, dostopna na <url
url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/man-pages/">.


<sect1>Kaj je pravzaprav s tem ELF? Z glibc?<label id="ABOUT-ELF-GLIBC">
<p>
Oglejte si <tt>ELF-HOWTO</tt>, ki ga je napisal Daniel Barlow -- pozor, to
ni datoteka <tt>move-to-elf</tt>, ki je navodilo za ročno nadgradnjo
na format ELF.
<p>
Linux ima dva različna formata za izvedljive datoteke, predmetne
datoteke in knjižnice predmetne kode. Novejši format se imenuje
,,ELF``, starejši je znan kot ,,a.out``. Format ELF ima veliko
prednosti, tudi boljšo podporo deljenim knjižnicam in dinamičnemu
povezovanju.
<p>
Oba formata, a.out in ELF, lahko sobivata v posameznem sistemu.
Vendar uporabljata različne deljene C-jevske knjižnice, ki jih morate
torej namestiti v dveh različnih izvodih.
<p>
Če želite izvedeti, ali lahko vaš sistem poganja programe vrste ELF,
poglejte, ali je kje datoteka <tt>/lib/libc.so.5</tt>.  Če je,
imate verjetno knjižnice ELF. Če želite izvedeti, ali vaša namestitev
<bf>je</bf> vrste ELF, izberite reprezentativen program, kot
je <tt>ls</tt>, in poženite v njem <tt>file</tt>:
<tscreen><verb>chiark:&tilde;&gt; file /bin/ls
/bin/ls: Linux/i386 impure executable (OMAGIC) - stripped

valour:&tilde;&gt; file /bin/ls
/bin/ls: ELF 32-bit LSB executable, Intel 80386, version 1, stripped
</verb></tscreen>
<p>
Na voljo je popravek, s katerim pripravite jedra 1.2.x, da se prevedejo z
elfovskimi prevajalniki in delajo elfovske posmrtne ostanke. Najdete
ga na <url url="ftp://tsx-11.mit.edu/pub/packages/GCC/">. Za
izvajanje elfovskih binarnih datotek ne potrebujete nobenega
popravka. Jedra 1.3.x in poznejša sploh ne potrebujejo popravkov.
<p>
Knjižnice GNU glibc2 so pravzaprav novejše različice knjižnic ELF, ki
sledijo večini procesa za dinamično povezovanje in nalaganje. Podatki
o nadgradnji so v <ref id="UPGRADE-LIBRARIES-WITHOUGH-TRASHING"
name="Kako nadgradim knjižnice, ne da bi sesul svoj sistem?">.


<sect1>Kako ugotoviti, kateri paketi so nameščeni v sistemu?
<p>
Za distribucije, ki uporabljajo format paketov RPM, uporabite ukaz:
<tscreen>
<verb>
&dollar; rpm -qa
</verb>
</tscreen>
Prijavljeni morate biti kot <tt>root</tt>. Izhod lahko shranite v
besedilno datoteko za pozneje s podobnim ukazom:
<tscreen>
<verb>
&dollar; rpm -qa &gt;namesceni-paketi
</verb>
</tscreen>
Za sisteme Debian je enakovreden ukaz:
<tscreen>
<verb>
&dollar; dpkg -l
</verb>
</tscreen>


<sect1>Kaj pomeni vrsta datoteke <tt>.gz</tt>? In <tt>.tgz</tt>? In <tt>.bz2</tt>? In ... ?
<p>
Datoteke <tt>.gz</tt> (in <tt>.z</tt>) so bile stisnjene z
gnujevskim <tt>gzip</tt>-om.  Razširite jih z uporabo <tt>gunzip</tt>
(ki je le simbolna povezava z <tt>gzip</tt>; priložen je večini
namestitev Linuxa).
<p>
Datoteke <tt>.taz</tt>, <tt>.tar.Z</tt> in <tt>.tz</tt> so narejene s
programom za arhiviranje v Unixu <tt>tar</tt> in potem stisnjene s
<tt>compress</tt>. Standarden program <tt>compress</tt> za Unix je
lastniški program, a na voljo so tudi prosti ekvivalenti, kot je
<tt>ncompress</tt>.
<p>
Datoteke <tt>.tgz</tt> (ali <tt>.tpz</tt>) so datoteke <tt>.tar</tt>,
stisnjene z <tt>gzip</tt>-om.
<p>
Datoteke <tt>.bz2</tt> so stisnjene z novejšim (in učinkovitejšim)
programom <tt>bzip2</tt>.
<p>
Datoteka <tt>.lsm</tt> je vnos, ki ga razume <em>Linux Software
Map</em> (LSM), v obliki kratke tekstovne datoteke. Podrobnosti o LSM
in sam zemljevid LSM sta dostopna na <url
url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/">.
<p>
Datoteka <tt>.deb</tt> je binarni paket distribucije Debian GNU/Linux.
Z njo upravljate z orodji <tt>dpkg</tt> in <tt>dpkg-deb</tt>
(dostopni sta na debianskih sistemih in z mesta <url
url="ftp://ftp.debian.org/">).
<p>
Datoteka <tt>.rpm</tt> je paket RPM, ki ga uporabljajo distribucije
Red Hat in podobne.
<p>
Datoteka <tt>.sit</tt> je stisnjen arhiv za Macintosh, ki ga izdela
komercialni program StuffIt. Izdelovalec programa StuffIt, podjetje
Aladdin Systems Inc., ima prosti pripomoček za razširjanje, ki odpre
te datoteke. Prenesete ga lahko z <url
url="http://www.aladdinsys.com/expander/">.
<p>
Ukaz <tt>file</tt> vam pogosto pove pravilno vrsto datoteke.
<p>
Če se vam <tt>gzip</tt> pritožuje, da ne zna odpreti gzipane datoteke,
ste jo verjetno po pomoti prenesli v načinu ASCII. Večino stvari
morate prenesti v binarnem načinu -- preden na FTP uporabite ukaz
<tt>get</tt>, s katerim prenesete datoteko, uporabite <tt>binary</tt>,
ki pove, da prenašate binarne datoteke.


<sect1>Kaj pomeni angleška kratica VFS?
<p>
Navidezni datotečni sistem (Virtual File System). To je abstraktni
nivo med uporabnikom in pravim datotečnim sistemom, kot je npr. ext2,
minix in msdos. Njegovo delo je, med drugim, izprazniti bralni
pomnilnik, ko v disketni enoti zazna spremembo diskete:
<tscreen><verb>VFS: Disk change detected on device 2/0
</verb></tscreen>


<sect1>Kaj je BogoMip?
<p>
,,BogoMips`` je okrajšava za ,,Bogus MIPS``, MIPS pa je kratica, ki
(odvisno od tega, koga vprašate) pomeni ,,milijon ukazov na sekundo``
(Millions of Instructions per Second) ali pa ,,nepomembna indikacija
hitrosti procesorja `` (Meaningless Indication of Processor Speed).
<p>
Število, ki se izpiše ob zagonu računalnika, je rezultat časovnega
umerjanja jedra, ki se uporablja pri nekaterih gonilnikih za zelo
kratke časovne zanke.
<p>
Glede na BogoMips mini-HOWTO velja med BogoMipsi in MHz približno
taka korespondenca:
<tscreen>
<verb>
Pogoste uvrstitve BogoMips

Procesor                BogoMips                 Primerjava
--------                --------                 ----------
Intel 8088              frekvenca * 0,004        0,02
Intel/AMD 386SX         frekvenca * 0,14         0,8
Intel/AMD 386DX         frekvenca * 0,18         1 (definicija)
Motorola 68030          frekvenca * 0,25         1,4
Cyrix/IBM 486           frekvenca * 0,34         1,8
Intel Pentium           frekvenca * 0,40         2,2
Intel 486               frekvenca * 0,50         2,8
AMD 5x86                frekvenca * 0,50         2,8
Mips R4000/R4400        frekvenca * 0,50         2,8
Nexgen Nx586            frekvenca * 0,75         4,2
PowerPC 601             frekvenca * 0,84         4,7
Alpha 21064/21064A      frekvenca * 0,99         5,5
Alpha 21066/21066A      frekvenca * 0,99         5,5
Alpha 21164/21164A      frekvenca * 0,99         5,5
Intel Pentium Pro       frekvenca * 0,99         5,5
Cyrix 5x86/6x86         frekvenca * 1,00         5,6
Intel Pentium II/III    frekvenca * 1,00         5,6
Intel Celeron           frekvenca * 1,00         5,6
Mips R4600              frekvenca * 1,00         5,6
Alpha 21264             frekvenca * 1,99         11,1
AMD K5/K6/K6-2/K6-III   frekvenca * 2,00         11,1
UltraSparc II           frekvenca * 2,00         11,1
Pentium MMX             frekvenca * 2,00         11,1
PowerPC 604/604e/750    frekvenca * 2,00         11,1
Motorola 68060          frekvenca * 2,01         11,2
Motorola 68040          Ni dovolj podatkov (še).
AMD Athlon              Ni dovolj podatkov (še).
IBM S390                Ni dovolj podatkov (še).
</verb>
</tscreen>
<p>
Če je število, ki ga vidite, veliko nižje od zgornjih, imate morda
izklopljeno stikalo Turbo ali napačno nastavljeno hitrost CPU ali
nekakšno predpomnilniško težavo (kot je opisana v razdelku <ref
id="ADD-MEMORY-SYSTEM-SLOWS" name="Zakaj se sistem neznansko upočasni, ko dodam
pomnilnik?">).
<p>
Če vas zanimajo vrednosti BogoMips, ki so jih izmerili z
drugimi, redkejšimi čipi, si oglejte BogoMips Mini-HOWTO na
<tt>ftp://metalab.unc.edu/</tt>, glejte <ref
id="HOWTOS-AND-OTHER-DOCUMENTATION" name="Kje je
dokumentacija?">.
<p>
&lsqb;Wim van Dorst&rsqb;


<sect1>Kakšna periodika na zvezi ali zastonj je na voljo za Linux?<label id="online_periodic">
<p>
Seznam periodičnih publikacij ali redno vzdrževanih spletnih strani,
posvečenih Linuxu ali prostemu programju, zadnje čase dobiva veliko
dodatkov:
<itemize>
<item>
geek news, <url url="http://geeknews.cjb.net/">.  Naslovi člankov o
Linuxu, kot članki v <htmlurl url="news:comp.os.linux.announce"
name="comp.os.linux.announce"> in Techweb, ter splošne zanimivosti,
kot zgodbe Associated Press.
<item>
Linux Gazette, <url url="http://www.linuxgazette.com/">. To je
najstarejši časnik na zvezi in tudi edini, ki objavlja izvirno kodo.
<item>
Linux Today, <url url="http://www.linuxtoday.com/">. Vsak dan sveže
novice in mnenja, povezana s skupnostjo Linuxa.
<item>
Linux Weekly News, <url url="http://www.lwn.net/">. Novice o
skupnosti Linuxa, osvežene vsak teden.
<item>
Slashdot, <url url="http://www.slashdot.org">. Novice o skupnosti in
kulturi prostega programja.
<item>
Freshmeat, <url url="http://www.freshmeat.net">. Obvestila o novem in
osveženem programju za Linux in druge proste operacijske sisteme.
</itemize>
<p>
Prosim, pošljite dodatke tega seznama vzdrževalcu teh pogostih vprašanj.
  &lsqb;David Merrill, <htmlurl
name="david@lupercalia.net" url="mailto:david@lupercalia.net">&rsqb;


<sect1>Koliko ljudi uporablja Linux?
<p>
Linux je prosto dostopen in nikomur se ni treba registrirati v
centralnem uradu, zato je to težko izvedeti. Veliko podjetij se
dandanes preživlja samo s prodajo in podporo Linuxa. Novičarske
skupine o Linuxu so med najbolj branimi na Usenetu. Težko je postreči
s točnimi podatki, a število uporabnikov gre verjetno v milijone.
<p>
Vendar se ljudje lahko registrirajo kot uporabniki Linuxa v okviru
projekta Linux Counter (števec Linuxov), ki živi od leta 1993.
Avgusta 1998 so v okviru tega projekta našteli več kot 70.000
uporabnikov.
<p>
Obiščite spletno stran na <url url="http://counter.li.org/"> in
izpolnite prijavni obrazec. Če ne želite uporabljati spleta, pošljite
e-sporočilo <htmlurl url="mailto:counter@counter.li.org"
name="counter@counter.li.org"> z enim od naslednjih predmetov: ,,<tt>I
use Linux at home</tt>`` (,,Doma uporabljam Linux``) ali ,,<tt>I use
Linux at work</tt>`` (,,Na delovnem mestu uporabljam Linux``).
<p>
Trenutno stanje števca se vsak mesec objavlja v <htmlurl
url="news:comp.os.linux.misc" name="comp.os.linux.misc"> in je vedno
dostopno na spletni strani.
<p>
&lsqb;Harald Tveit Alvestrand&rsqb;
<p>
Podjetje International Data Corporation je nedavno objavilo svojo prvo
komercialno napoved prodaje Linuxa. Napoved ovrednoti prodajo Linuxa
prek trgovcev v letih 1996, 1997 in 1998 ter napoveduje prodajo do
leta 2003.
<p>
Poročilo dobite tako, da stopite v stik z IDC po e-pošti na
naslov <htmlurl url="mailto:ctoffel@idc.com" name="ctoffel@idc.com">.
Njihova spletna stran je na <url url="http://www.itresearch.com/">.


<sect1>Katera distribucija je najboljša?
<p>
,,Najboljše`` je vselej odvisno od vaših konkretnih potreb.
Podobne razprave so na Usenetu pogoste in največkrat se
sprevržejo v pljuvanje. Odgovarjati na to je na splošno izgubljanje
časa. Licence prostega programja so dovolj nerestriktivne, da lahko z
malce izkušnjami naredite svoje preizkušanje na lastnih strojih.
<p>
Bolje zastavljeno vprašanje bi bilo: ,,Kje lahko najdem ...?``


<sect1>Kako naj izgovarjam ime ,,Linux``?
<p>
To vprašanje sproža neverjetno veliko zagretih debat.
<p>
Če želite, lahko slišite samega Linusa, kako ga izgovarja. Poslušajte
datoteki <htmlurl
url="ftp://ftp.funet.fi/pub/Linux/PEOPLE/Linus/SillySounds/english.au"
name="english.au"> ali <htmlurl
url="ftp://ftp.funet.fi/pub/Linux/PEOPLE/Linus/SillySounds/swedish.au"
name="swedish.au"> z mesta <url
url="ftp://ftp.funet.fi/pub/Linux/PEOPLE/Linus/SillySounds/">.  Če
imate zvočno kartico ali avdio gonilnik za zvočnik PC, ga 
slišite, če napišete
<tscreen><verb>&dollar; cat english.au &gt;/dev/audio
</verb></tscreen>
<p>
Razlika pri obeh datotekah ni v izgovarjavi besede ,,Linux``, temveč v
jeziku, v katerem vas Linus pozdravi. V angleščini reče (zapisano
fonetično) takole: ,,Helou, dis is Linus Toorvalds ent aj pronauns
Línuks es Línuks``, v švedščini pa: ,,Hejt, her Linus Toorvalds ueja
utala Línuks Línuks``.



<sect>Najpogostejša sporočila o napakah


<sect1><tt>Modprobe can't locate module, <em>XXX</em></tt> in podobno<label id="mod_cant_locate">
<p>
(Program <tt>modprobe</tt> ne najde modula ,,<tt>XXX</tt>``.)
<p>
Te vrste sporočila se pokažejo predvsem ob zagonu ali izklopu sistema.
Če se <tt>modprobe</tt>, <tt>insmod</tt>, ali <tt>rmmod</tt>
pritožujejo, da ne najdejo modula, dodajte naslednje v datoteko
<tt>/etc/modules.conf</tt> ali v <tt>/etc/modutils/aliases</tt>,
katero pač že imate v svojem sistemu:
<tscreen>
<verb>
alias <ime_modula> off
</verb>
</tscreen>
In uporabite ime modula, ki se pokaže v sporočilu o napaki.
<p>
&lsqb;J. H. M. Dassen&rsqb;


<sect1><tt>Unknown terminal type linux</tt> (neznan tip terminala <tt>linux</tt>) in podobno.
<p>
V zgodnjih jedrih so razvijalci spremenili privzeto vrsto zaslona s
<tt>console</tt> na <tt>linux</tt>. Popraviti morate datoteko
<tt>/etc/termcap</tt> in spremeniti vrstico, ki se glasi
<tscreen><verb>console|con80x25:\
</verb></tscreen>
v vrstico
<tscreen><verb>linux|console|con80x25:\
</verb></tscreen>
<p>
(Morda je v tej vrstici še beseda <tt>dumb</tt>; če je, jo odstranite.)
<p>
Če želite, da bo vaš urejevalnik besedil deloval normalno, morate
morda najprej za lupini <tt>bash</tt> in <tt>ksh</tt>
napisati:
<tscreen>
<verb>
&dollar; TERM=console
</verb>
</tscreen>
ali za lupino <tt>csh</tt> ali <tt>tcsh</tt>:
<tscreen>
<verb>
&dollar; setenv TERM console
</verb>
</tscreen>
<p>
Nekateri programi namesto datoteke <tt>/etc/termcap</tt> uporabljajo
datoteko <tt>/usr/lib/terminfo</tt>. Za uporabo takih programov
morate nadgraditi <tt>terminfo</tt>, ki je del <tt>ncurses</tt>.
<p>
Enako velja za prikaze v X-terminalih. Če vaša distribucija nastavi
<tt>TERM</tt> na nekaj čudnega kot <tt>xterm-24-color</tt>, ga lahko v
ukazni vrstici preprosto vnovič nastavite na splošno vrednost:
<tscreen>
<verb>
&dollar; TERM="xterm"; export TERM
</verb>
</tscreen>
Namesto <tt>xterm</tt> lahko po potrebi uporabite tudi <tt>vt100</tt>
ali kaj drugega.


<sect1><tt>INET: Warning: old style ioctl... called!</tt>
<p>
(<tt>INET</tt>: Pozor: kličete zastarel <tt>ioctl</tt>.)
<p>
Poskušate uporabljati stare pripomočke za nastavitev omrežja. Nove
najdete na mestu <url
url="ftp://ftp.linux.org.uk/pub/linux/Networking/PROGRAMS/NetTools/">
(žal le izvirno kodo).
<p>
Upoštevajte, da teh programov ne morete uporabljati tako kakor 
starejših. Oglejte si <em>NET-2 HOWTO</em> za navodila o pravilni
nastavitvi starejših omrežnih programov. Še bolje: oglejte si <em>NET-3
HOWTO</em> in nadgradite svoje omrežno programje.


<sect1><tt>ld: unrecognized option '-m486'</tt>
<p>
(<tt>ld</tt>: neznana izbira '<tt>-m486</tt>')
<p>
Uporabljate staro različico povezovalnika <tt>ld</tt>. Namestite
novejši paket <tt>binutils</tt> -- vsebuje tudi najnovejši
<tt>ld</tt>. Poglejte na <url
url="ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/packages/GCC/">, datoteka je
<tt>binutils-2.6.0.2.bin.tar.gz</tt>.


<sect1>GCC sporoči notranjo napako: <tt>Internal compiler error.</tt>
<p>
Če je napaka ponovljiva (tj. vedno se pokaže na istem kraju na isti
datoteki -- tudi če znova zaženete računalnik in poskusite še
enkrat, s stabilnim jedrom), ste odkrili hrošč prevajalnika
GCC. Pošljite opis hrošča razvijalcem -- podrobnosti si oglejte
v dokumentaciji GCC Info (<tt>F1-i</tt> v Emacsu in izberite GCC) -- preverite,
 ali imate zadnjo dostopno različico GCC.
<p>
Težava pravzaprav verjetno ni specifična za Linux; če niste prevajali
programa, ki ga prevaja veliko uporabnikov Linuxa, ne pošiljajte
poročila o napaki v skupine <tt>comp.os.linux.*</tt>.
<p>
Če napaka ni ponovljiva, imate verjetno težave s pomnilnikom --
glej razdelek <ref id="make_error_139" name="make pravi Error
139">.


<sect1><tt>make</tt> pravi <tt>Error 139</tt><label id="make_error_139">
<p>
(Napaka št. 139.)
<p>
Vaš prevajalski gonilnik (<tt>gcc</tt>) je izvrgel posmrtne ostanke.
Verjetno imate pokvarjeno, hroščato ali staro različico GCC --
omislite si najnovejšo izdajo EGCS. Lahko pa vam tudi zmanjkuje
izmenjalnega prostora -- več o tem v razdelku <ref
id="MACHINE-RUNS-VERY-SLOWLY-WHEN" name="Zakaj moj računalnik deluje
zelo počasi, ko uporabljam GCC/X/...?">.
<p>
Če to ne odpravi težav, imate verjetno pokvarjen pomnilnik ali disk. Preverite 
frekvenco ure, čakalna stanja in
osvežilne čase za vaše čipe SIMM in predpomnilnik (včasih se moti tudi
strojni priročnik). Če je vse nastavljeno, kot mora biti, imate najbrž
zanič SIMM ali matično ploščo ali disk ali krmilnik.
<p>
Kot drugi Unixi je tudi Linux zelo dober preizkuševalnik pomnilnika
-- veliko boljši kakor dosovski, posebej za to namenjeni programi.
<p>
Poročajo, da povzročajo kloni nekaterih matematičnih koprocesorjev x87
določene težave; poskusite prevesti jedro s posnemanjem matematičnih
ukazov, glej <ref id="UPGRADE-RECOMPILE-KERNEL" name="Kako
prevedem/nadgradim jedro?">. Morda boste morali uporabiti v
pozivniku LILO ukaz <tt>no387</tt>, da bo jedro uporabljalo
posnemanje, ali pa bo posnemanje uporabljalo samo včasih, večinoma pa
pravi koprocesor.
<p>
Veliko več informacij o tem najdete v svetovnem spletu na
<url url="http://www.bitwizard.nl/sig11/">.


<sect1><tt>shell-init: permission denied</tt>, ko se prijavim.
<p>
Branje in poganjanje programov v vašem korenskem imeniku in vseh
imenikih do vašega domačega mora biti dostopno vsem. Za odpravo
težav si oglejte stran v priročniku za <tt>chmod</tt> (<tt>man
chmod</tt>) ali kakšno knjigo o Unixu.


<sect1><tt>No utmp entry. You must exec ...</tt>, ko se prijavim.
<p>
Vaša datoteka <tt>/var/run/utmp</tt> je zavožena. V svojih prijavnih
skriptih <tt>/etc/rc.local</tt> ali <tt>/etc/rc.d/*</tt> morate imeti
vrstico:
<tscreen><verb>
&gt; /var/run/utmp
</verb></tscreen>
<p>
Glej razdelek <ref id="SCREWED-UP-SYSTEM-AND-CANT-LOG-IN" name="Kako
lahko popravim svoj sistem, če sem ga zavozil in se ne morem
prijaviti?">. Vedite, da lahko v starejših sistemih najdete
<tt>utmp</tt> tudi v imenikih <tt>/var/adm/</tt> ali <tt>/etc/</tt>.


<sect1><tt>Warning--bdflush not running.</tt>
<p>
Sodobna jedra uporabljajo boljšo strategijo za pisanje predpomnjenih
diskovnih blokov. Poleg sprememb v jedru to zajema tudi zamenjavo
starega programa <tt>update</tt>, ki je izpisoval vse na vsakih 30
sekund, z novejšim, bolj izpiljenim demonom (pravzaprav z dvema),
imenovanim <tt>bdflush</tt>. Omislite si datoteko
<tt>bdflush-n.n.tar.gz</tt> z mesta, na katerem ste dobili izvirno
kodo jedra (razdelek <ref id="UPGRADE-RECOMPILE-KERNEL" name="Kako
nadgradim/prevedem jedro?">) in ga prevedite ter namestite; zagnati se
mora pred običajnim zagonskim preverjanjem datotečnega sistema. Novi
demon bo odlično deloval tudi s starimi jedri, zato ni razloga, da bi
še obdržali stari <tt>update</tt>.


<sect1><tt>Warning: obsolete routing request made.</tt>
<p>
(Pozor: poslali ste zastarelo zahtevo po usmerjanju.)
<p>
Nikar si ne delajte skrbi; to pomeni le, da je različica vašega
programa <tt>route</tt> nekoliko zastarela glede na jedro. Sporočilo
lahko izklopite tako, da dobite novo različico <tt>route</tt> z istega
mesta kot izvirno kodo jedra (razdelek <ref id="UPGRADE-RECOMPILE-KERNEL"
name="Kako nadgradim/prevedem jedro?">).


<sect1><tt>EXT2-fs: warning: mounting unchecked filesystem.</tt><label id="EXT2-FS-WARNING-MOUNTING">
<p>
(<tt>EXT2-fs</tt>: pozor: nameščam nepregledan datotečni sistem.)
<p>
Pognati morate <tt>e2fsck</tt> (ali <tt>fsck -t ext2</tt>, če ga
imate) z izbiro <tt>-a</tt>, ki zbriše zastavico ,,umazanosti`` in
potem na čisto odmesti razdelek po vsakem pravilnem izklopu
sistema.
<p>
Najlaže to storite z najnovejšimi ukazi <tt>fsck</tt>,
<tt>umount</tt> in <tt>shutdown</tt>. Dobite jih v paketu Rika Faitha
<tt>util-linux</tt> (glej razdelek <ref id="linux_by_ftp"
name="Kako dobim stvari za Linux po FTP?">). Preverite, ali jih prijavni skripti 
<tt>/etc/rc*</tt> uporabljajo pravilno.
<p>
NB: Ne poskušajte preverjati datotečnega sistema, ki je nameščen v
bralno-pisalnem načinu -- to zajema korenski razdelek, če ob
zagonu ne vidite sporočila
<tscreen>
<verb>VFS: mounted root ... read-only</verb>
</tscreen>
<p>
Urediti morate tako, da se korenski datotečni sistem namesti le v
bralnem načinu, se preveri, če je treba, in potem namesti v
bralno-pisalnem načinu. Preberite si dokumentacijo z <tt>util-linux</tt> 
za podrobnosti.
<p>
Upoštevajte, da morate določiti pri ukazu <tt>mount</tt> izbiro
<tt>-n</tt> in tako preprečiti, da bi osvežil <tt>/etc/mtab</tt>, saj
je korenski datotečni sistem še vedno le bralni in lahko sicer
<tt>mount</tt> spodleti!


<sect1><tt>EXT2-fs warning: maximal count reached.</tt><label id="max_mount_count">
<p>
To sporočilo izpiše jedro, ko namesti datotečni sistem, označen kot
,,čist``, katerega ,,število priklopov po zadnjem preverjanju`` pa
presega določeno vrednost. Rešitev je poiskati najnovejšo različico
uporabnih programov za ext2fs (v času pisanja je to
<tt>e2fsprogs-0.5b.tar.gz</tt>) na običajnih mestih (glej razdelek
<ref id="linux_by_ftp" name="Kako dobim stvari za Linux po
FTP?">).
<p>
Največje število priklopov (mount) lahko vidite in spremenite s
programom <tt>tune2fs</tt> iz tega paketa.


<sect1><tt>EXT2-fs warning: checktime reached.</tt>
<p>
(Čas za pregled datotečnega sistema.)
<p>
Jedra od različice 1.0 naprej podpirajo preverjanje datotečnega sistema
na določen čas ali na določeno število priklopov. Omislite si najnovejšo
različico uporabnih programov za ext2fs (glej razdelek <ref
id="max_mount_count" name="EXT2-fs warning: maximal count
reached.">).


<sect1><tt>df</tt> izpiše <tt>Cannot read table of mounted filesystems.</tt>
<p>
Verjetno je nekaj narobe z datoteko <tt>/etc/mtab</tt> ali
<tt>/etc/fstab</tt>.  Če imate skoraj novo različico programa
<tt>mount</tt>, morate ob zagonu izprazniti ali zbrisati datoteko
<tt>/etc/mtab</tt> (to določite v <tt>/etc/rc.local</tt> ali
<tt>/etc/rc.d/*</tt>), nekako takole:
<tscreen>
<verb>
&dollar; rm -f /etc/mtab*
</verb>
</tscreen>
<p>
Nekatere starejše distribucije Linuxa so naredile vnos za korenski
razdelek v <tt>/etc/mtab</tt> z uporabo <tt>rdev</tt> v
<tt>/etc/rc*</tt>. To je napačno -- nove različice ukaza <tt>mount</tt>
to storijo samodejno.
<p>
Druge starejše distribucije imajo tako vrstico v <tt>/etc/fstab</tt>:
<tscreen>
<verb>/dev/sdb1 /root ext2 defaults</verb>
</tscreen>
<p>
Tudi to je napačno, vnos <tt>/root</tt> bi se moral glasiti preprosto
<tt>/</tt>.


<sect1><tt>fdisk</tt> izpiše <tt>Partition X has different physical/logical ...</tt>
<p>
Če je število razdelka (X, zgoraj) enako 1, je to enak problem kakor v
razdelku <ref id="partition_1" name="fdisk: Partition 1 does not
start on cylinder boundary">.
<p>
Če se razdelek začne ali konča s številko cilindra, večjo od 1024, je
to zato, ker se standardna dosovska informacija o geometriji diska ne
zna spopadati s števili cilindrov, večjimi od 10 bitov. Glej
razdelek <ref id="LINUX-TO-WORK-WITH-MY-DISK" name="Kako naj prepričam
Linux, da bo delal z mojim diskom?">.


<sect1><tt>fdisk: Partition 1 does not start on cylinder boundary</tt><label id="partition_1">
<p>
Različica <tt>fdisk</tt>, priložena številnim linuxaškim sistemom,
ustvari razdelke, ki ne ustrezajo niti lastnemu preverjanju. Žal ne
morete storiti veliko, če ste že namestili svoj sistem, razen da
prepišete podatke z razdelka, ga zbrišete, na novo ustvarite in
prepišete podatke nazaj.
<p>
Problemom se lahko izognete z uporabo najnovejšega <tt>fdisk</tt>,
ki je v paketu Rika Faitha <tt>util-linux</tt> (dostopnega na vseh
običajnih mestih za FTP). Alternativa temu, če ustvarjate novi
razdelek št. 1, ki se začne na prvem cilindru, bi bila, da naredite
naslednje (za ustvaritev razdelka, ki je všeč <tt>fdisk</tt>u):
<enum>
<item>
Na običajen način naredite razdelek št. 1 s <tt>fdisk</tt>om. Izpis
<tt>p</tt> bo izpisal pritožbo, da je z razdelkom nekaj narobe.
<item>
Napišite <tt>u</tt>, da nastavite sektorski način in spet naredite
<tt>p</tt>. Prepišite številko s stolpca <tt>End</tt>.
<item>
Zbrišite razdelek št. 1.
<item>
Še vedno v sektorskem načinu, spet ustvarite razdelek št. 1.
Nastavite prvi sektor tako, da se bo ujemal s številom sektorjev na
sled. To je sektorsko število prve vrstice izhoda <tt>p</tt>.
Nastavite zadnji sektor na vrednost, opisano zgoraj v drugi točki.
<item>
Napišite <tt>u</tt> za vnovični zagon cilindrskega načina in nadaljujte z
drugimi razdelki.
</enum>
<p>
Prezrite sporočila o nealociranih sektorjih -- nanašajo se na sektorje
prve sledi, razen tistih iz glavnega zagonskega zapisa (Master Boot
Record), ki se ne uporabljajo, če zaženete prvi razdelek na 2. sledi.


<sect1><tt>fdisk</tt> izpiše <tt>partition n has an odd number of sectors.</tt>
<p>
Diskovna razdelitvena shema v računalnikih PC deluje s 512-zlogovnimi sektorji,
vendar Linux uporablja bloke velikosti 1 Kb. Če imate razdelek z
lihim številom sektorjev, ostane zadnji sektor neuporabljen. Prezrite
sporočilo.


<sect1><tt>mtools</tt> izpiše <tt>cannot initialize drive <em>X</em></tt>
<p>
To pomeni, da <tt>mtools</tt> nima dostopa do pogona. Vzrokov je
lahko več.
<p>
Pogosto je to zaradi napačnih dovoljenj disketnih napravah
(<tt>/dev/fd0*</tt> in <tt>/dev/fd1*</tt>) -- uporabnik, ki kliče
<tt>mtools</tt>, mora imeti ustrezen dostop. Za podrobnosti si oglejte
referenčni priročnik, kako se uporablja <tt>chmod</tt>.
<p>
Večina različic <tt>mtools</tt>, ki jih dobite poleg Linuxa (a ne
standardna različica GNU), uporablja vsebino datoteke
<tt>/etc/mtools</tt> za podatek o tem, katere naprave in gostote
zapisa naj uporablja, namesto da bi imela to informacijo prevedeno v
izvedljivi datoteki. Pogosto to sploh ni dokumentirano.
<p>
Najlažji dostop do dosovskih datotek (predvsem tistih na
razdelkih diska) najdete v razdelku <ref id="dos_files"
name="Kako dostopam do datotek na dosovskem razdelku ali
disketi?">. Pazite, da ne boste nikoli uporabljali <tt>mtools</tt>
za dostop do datotek na razdelku, priklopljenim z datotečnim sistemom
msdosfs.


<sect1>Na začetku zaganjanja sistema: <tt>Memory tight</tt>
<p>
To pomeni, da imate zelo veliko jedro, kar pomeni, da mora Linux
opravljati posebne čarovnije s pomnilnikom, da bi se lahko zagnal z
biosa. To dejstvo ni povezano s količino fizičnega pomnilnika v
vašem stroju. Ignorirajte sporočilo ali prevedite jedro le z
gonilniki in lastnostmi, ki jih potrebujete (glej vprašanje <ref
id="UPGRADE-RECOMPILE-KERNEL" name="Kako nadgradim/prevedem jedro?">).


<sect1>Moj sistemski dnevnik pravi <tt>`end_request: I/O error, ...'.</tt>
<p>
To sporočilo o napaki in podobna sporočila skoraj vedno kažejo na
strojno napako, povezano z diskom.
<p>
To je splošni indikator strojne napake. Edini način, kako 
preprečiti nadaljnjo izgubo podatkov je popoln, pravilen izklop sistema
(s <tt>shutdown</tt>).  Zagotoviti morate tudi, da so vsi podatki na
pogonu rezervno arhivirani, in jih obnoviti na delujočem disku.
<p>
To sporočilo o napaki lahko pomeni tudi slabo povezavo s pogonom,
posebno pri doma narejenih sistemih. Če sami nameščate disk IDE,
<bf>vedno</bf> uporabite nove kable. Najbrž je to dobra zamisel tudi
pri diskih SCSI.
<p>
V nekem primeru je ta problem sovpadal z ozemljitvenimi težavami med
sistemsko ploščo in ohišjem enega od strojev. Preden zvalite krivdo na
disk, preverite, ali so vse električne povezave čiste in
trdne.
<p>
&lsqb;Peter Moulder, Theodore T'so&rsqb;


<sect1><tt>You don't exist. Go away.</tt>
<p>
(Ne obstajaš. Izgini!)
<p>
Ne gre za okužbo z virusom. To sporočilo pride od programov, kot so
<tt>write</tt>, <tt>talk</tt> in <tt>wall</tt>, če kličoče število
UID ne ustreza nobenemu uporabniku (verjetno zato, ker je datoteka
<tt>/etc/passwd</tt> pokvarjena) ali če zveza (navadno psevdoterminal)
ni pravilno zapisana v <tt>utmp</tt> (verjetno zato, ker ste jo
čudno vzpostavili).

<sect1><tt>Operation not permitted.</tt>
<p>
(Operacija ni dovoljena.)
<p>
Eden ali več bitov z lastnostmi datoteke ali imenika je nastavljen
nepravilno. Če je, na primer, nastavljen bit ,,<tt>I</tt>``, ne boste
mogli spreminjati dovoljenja datoteke s <tt>chmod</tt>.
<p>
Rešitev je, da uporabite <tt>lsattr</tt> za prikaz lastnosti datoteke
in imenika, in <tt>chattr</tt>, da jih prižgete ali ugasnete.
Dokumentacija o programih je na straneh referenčnega priročnika.
<p>
&lsqb;Paul Campbell&rsqb;


<sect1><em>ime programa</em>: <tt>error in loading shared libraries: lib.<em>xxx</em>.so.</tt>
<p>
Ali tudi: <tt>x: cannot open shared object file: No such file or
directory</tt>.
<p>
Podobno sporočilo, ko program, ki ga skušate zagnati, uporablja
deljene knjižnice, navadno pomeni eno od dvojega: program je
bodisi preveden na stroju z drugim naborom knjižnic ali poti do
knjižnic, kot so vaše; ali pa ste nadgradili svoje knjižnice, ne pa
tudi programa.
<p>
Izvedljivi programi, ki so povezani z dinamičnimi knjižnicami,
pričakujejo polno ime do vsake knjižnične datoteke, ki jih zahtevajo.
Deljene knjižnice, ki se zanašajo na druge knjižnice, prav tako. To
je zato, da so odvisnosti med odvisnostmi deljenih predmetov jasne,
kolikor je mogoče, in zaradi varnosti.
<p>
Če ne morete prevesti izvedljive datoteke, je verjetno dolgoročno
najbolj zaželena alternativa, da ugotovite, katere knjižnice
izvedljiva datoteka potrebuje z ukazom:
<tscreen>
<verb>
ldd ime-programa
</verb>
</tscreen>
Izhod je seznam deljenih knjižnic v sistemu, ki jih mora program
poganjati, kot tudi manjkajoče knjižnice. Potem lahko dodaste
knjižnične pakete ali pa, če knjižnice že obstajajo v drugem imeniku,
lahko ustvarite simbolno povezavo, da jih program lahko najde.
Na primer, če program zahteva <tt>/usr/lib/libncurses.so.2</tt>
in ima vaš stroj <tt>/lib/libncurses.so.2</tt>, lahko ustvarite
povezavo, kjer program pričakuje, da bo našel knjižnico, npr.:
<tscreen>
<verb>
&num; cd /usr/lib &amp;&amp; ln -s /lib/libncurses.so.2 .
</verb>
</tscreen>
Vedeti pa morate, da lahko ustvarjanje povezav do knjižnic kot te
smatramo tudi za varnostno tveganje, in da dodatne povezave, ki jih
boste ustvarili, ne bodo združljive s prihodnjimi nadgradnjami.  To je
le hiter popravek za združljivost nazaj.
<p>
Morda bo treba tudi nekaj ugibanja, da bi ugotovili, v natanko katerem
od sistemskih knjižničnih imenikov program pričakuje, da bo našel
datoteko z deljeno knjižnico, saj <tt>ldd</tt> ne našteva poti do
knjižnic, ki jih ne more najti. Program bo verjetno povedal tekočemu
povezovalniku <tt>/lib/ld.so</tt>, naj gleda za deljene knjižnice v
<tt>/lib</tt>, <tt>/usr/lib</tt>, <tt>/usr/local/lib</tt> ali
<tt>/usr/X11R6/lib</tt>, če je odjemnik za X. Vendar to ne pomeni, da
knjižnic ni moč namestiti drugam. Pomaga, če imate pred nadaljevanjem nekaj pojma o izvirni nastavitvi knjižnic.
<p>
Preverite tudi, ali po izdelavi simbolne povezave poganjate
<tt>ldconfig</tt>, tako da ima <tt>ld.so</tt> osveženi pogled
sistemskih knjižnic. Preveriti morate tudi, ali so vsi knjižnični
imeniki našteti v <tt>/etc/ld.so.conf</tt> in morda v okoljski
spremenljivki <tt>LD_LIBRARY_PATH</tt>.


<sect1>init: Id "x" respawning too fast: disabled for 5 minutes.
<p>
(init: Id "x" se prehitro znova vali: onemogočeno za 5 minut.)
<p>
V večini distribucij to pomeni, da se sistem privzeto zaganja v raven
teka 5, ki naj bi znova izvalil (znova zagnal, ko zapustite) grafično
prijavo prek <tt>xdm</tt>, <tt>kdm</tt>, <tt>gdm</tt> ali česarkoli že, in
sistem ne najde programa.
<p>
Vendar lahko ,,Id`` pomeni tudi odsotnost ali napačno nastavitev
drugega programa, kot <tt>mingetty</tt>, če <tt>init</tt> skuša znova
izvaliti sebe več kot desetkrat v 2 minutah.
<p>
Id ,,x`` je številka najbolj levega stolpca v datoteki
<tt>/etc/inittab</tt>:
<tscreen>
<verb>
&num; Run gettys in standard runlevels
1:2345:respawn:/sbin/mingetty tty1
2:2345:respawn:/sbin/mingetty tty2
3:2345:respawn:/sbin/mingetty tty3
4:2345:respawn:/sbin/mingetty tty4
5:2345:respawn:/sbin/mingetty tty5
6:2345:respawn:/sbin/mingetty tty6
</verb>
</tscreen>
Če zakomentirate kritično vrstico in potem popravite pokvarjeni program
in ga preskusite v ukazni vrstici, boste videli sporočila o
napakah, ki gredo na standardni izhod za napake (konzolo), če napake
ne gredo v sistemsko dnevniško datoteko. Odkomentirajte vrstico in
znova zaženite <tt>init</tt> s ,,<tt>kill -SIGHUP 1</tt>`` ali
,,<tt>telinit q</tt>``, da se <tt>init</tt> znova inicializira in
prebere datoteko <tt>/etc/inittab</tt>.
<p>
Po drugi strani pa nekateri sistemi med zagonom pišejo prek
<tt>/etc/inittab</tt>. V tem primeru si oglejte stran referenčnega
priročnika za <tt>init</tt> in/ali nastavitve v
<tt>/etc/sysconfig/init</tt>.
<p>
Za podrobne informacije si oglejte referenčne strani za <tt>init</tt>
in <tt>/etc/inittab</tt>.
<p>
&lsqb;Carl King&rsqb;


<sect1>Strežnik FTP pravi: <tt>421 service not available, remote server has closed connection.</tt><label id="FTP-421-ERROR">
<p>
(Storitev 421 ni na voljo, oddaljeni strežnik je zaprl povezavo.)
<p>
Če strežnik FTP ne dovoljuje prijav, je verjetno pravilno nastavljen,
a težava je verjetno pri istovetenju uporabnikov med prijavo.
Strežniki za FTP v trenutnih distribucijah pogosto istovetijo
uporabnike s knjižnico PAM (angl. Pluggable Authentication Modules,
vstavljivi moduli za istovetenje), in v tem primeru bi morala
biti na voljo datoteka za istovetenje <tt>/etc/pam.d/ftp</tt>. Splošna
datoteka za istovetenje bi morala biti videti takole. (Prelom prve
vrstice ,,<tt>auth</tt>`` je zaradi lažjega branja. Ta vnos je
pravzaprav ena sama dolga vrstica.)
<tscreen>
<verb>
&num;%PAM-1.0
auth                required /lib/security/pam_listfile.so item=user
                    sense=deny file=/etc/ftpusers onerr=succeed
auth                required /lib/security/pam_pwdb.so shadow nullok
auth                required /lib/security/pam_shells.so
account             required /lib/security/pam_pwdb.so
session             required /lib/security/pam_pwdb.so
</verb>
</tscreen>
Prepričajte se tudi, da je datoteka <tt>/etc/ftpusers</tt> ali
katerakoli datoteka z uporabniki v prvi vrstici ,,<tt>auth</tt>``
pravilno nastavljena.
<p>
Mimogrede, vzorčna datoteka <tt>ftp</tt> zgoraj je pravzaprav datoteka
<tt>ftpd/ftp.pam.sample</tt> iz paketa <tt>ftpd-BSD-0.3.1.tar.gz</tt>.
Hvala lepa Davidu A. Madoreu za ta prenos, ki smo ga zelo potrebovali.



<sect>Sistem X Window


<sect1>Ali Linux podpira sistem X Window?
<p>
Da. Linux uporablja strežnik za X Window, imenovan XFree86 (trenutna
različica je 4.0, ki temelji na X11R6). Potrebujete grafično kartico,
ki je podprta v XFree86. Več podatkov najdete v <htmlurl name="Linux
XFree86 HOWTO"
url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/XFree86-HOWTO-sl.html">.
<p>
Večina današnjih distribucij Linuxa ima tudi namestitev oken X.
Tudi sami lahko namestite ali nadgradite strežnik XFree86. Oglejte si <url url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/X11/">
in zrcala, datoteke se imenujejo <tt>Xfree86-*</tt>,
ali <url url="http://www.xfree86.org/">.


<sect1>Kako pripraviti X Window System do delovanja?
<p>
Odgovori na to vprašanje bi lahko napolnili cele
knjige in jih tudi res. Če namestitveni program ni mogel pravilno nastaviti strežnika
X, bo X najverjetneje skušal zagnati zaslon X, spodletel in padel
nazaj v besedilni terminalski način.
<p>
Najprej, kar je najpomembneje, preverite, ali ste kolikor le
mogoče točno namestitvenemu programu podali pravilne podatke o vaši
grafični strojni opremi: grafični kartici in monitorju. Nekateri
namestitveni programi lahko pravilno uganejo nastavitev zaslona
,,najmanjšega skupnega imenovalca``, kot je prikaz 640x480 v
standardnem načinu VESA, vendar je mnogo sestav grafične strojne
opreme, ki morda ne morejo prikazati tega standarda.
<p>
Nastavitvena datoteka za X Window System se (navadno) imenuje
<tt>/etc/XF86Config</tt>, <tt>/etc/X11/XF86Config</tt> ali
<tt>/usr/X11R6/lib/X11/XF86Config</tt>.
<p>
Če morate ročno nastaviti strežnik X, imate na voljo več možnih metod:
<itemize>
<item>
Poskusite uporabiti program <tt>XF86Setup</tt>, ki vam lahko pomaga
ugotoviti pravilni strežnik X in frekvence osveževanja monitorja
(angl. monitor timings) za vašo grafično strojno opremo.
<item>
Preverite, ali ima strežnik X pravilne izbire. Če se prijavite
kot naduporabnik, bi morali biti sposobni uporabiti <tt>X
--probeonly</tt>, da bi dobili seznam čipij, pomnilnika in posebnih
odlik grafičnih kartic. Oglejte si tudi stran referenčnega priročnika za
strežnik X (npr. <tt>man X</tt>) in skušajte zagnati strežnik X ter
preusmeriti standardni izhod za napake v datoteko, da boste lahko
ugotovili, ko boste besedilo spet gledali na zaslonu, katera sporočila
o napakah strežnik generira; npr. <tt>X 2&gt;x.error</tt>.
<item>
S temi podatki bi se morali varno poglobiti v enega od virov, ki jih
ponuja Dokumentacijski projekt za Linux (glej <ref
id="HOWTOS-AND-OTHER-DOCUMENTATION" name="Kje je dokumentacija?">).
Na to temo je precej spisov HOWTO, skupaj s tistim, ki vam po
potrebi pomaga ročno računati frekvence osveževanja slike (angl. video
timings). Poglavje o postopnem ročnem pisanju datoteke
<tt>XF86Config</tt> je tudi v knjigi <htmlurl name="Namestitev in
začetek dela z Linuxom" url="http://www.lugos.si/delo/slo/LIGS-sl/">.
</itemize>
<p>
Preverite tudi, ali težave zares nastanejo zaradi nepravilne
datoteke <tt>XF86Config</tt>, ne pa zaradi česa drugega, denimo
okenskega upravljalnika, ki se ne more zagnati. Če strežnik X deluje
pravilno, lahko premikate kazalec miške po zaslonu, pritisk
kombinacije <tt>Ctrl-Alt-Backspace</tt> pa bo ugasnil strežnik X in
vas vrnil v pozivnik ukazne vrstice v enem od navideznih terminalov.


<sect1>Kje se dobi pripravljena datoteka <tt>XF86Config</tt>?
<p>
Če po zgornjim navodilih ne morete pripraviti X do delovanja, si oglejte
spis <htmlurl name="Linux XFree86 HOWTO"
url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/XFree86-HOWTO-sl.html">,
zadnje različice knjige <htmlurl name="Namestitev in začetek dela z
Linuxom" url="http://www.lugos.si/delo/slo/LIGS-sl/"> in navodila
programa <tt>XF86Setup</tt>.
<p>
Vsebina datoteke <tt>XF86Config</tt> je odvisna od natančne
kombinacije grafične kartice in monitorja. Nastavite jo lahko ročno,
ali s pripomočkom <tt>XF86Setup</tt>. Berite navodila, priložena
X-strežniku XFree86 v imeniku <tt>/usr/X11R6/lib/X11/etc</tt>.
Datoteka, ki jo morate najbolj nujno prebrati, se imenuje
<tt>README.Config</tt>.
<p>
Nikar dobesedno <bf>ne</bf> uporabljajte datoteke
<tt>XF86Config.eg</tt>, ki je vključena z novejšimi različicami XFree86,
saj lahko napačne nastavitve frekvenc grafične kartice poškodujejo vaš
monitor. Ta datoteka je vključena le kot zgled.
<p>
Prosim, ne pišite v <tt>comp.os.linux.x</tt>, da vam sestavijo
datoteko <tt>XF86Config</tt>, in, prosim, ne odgovarjajte na take
prošnje.
<p>
Če imate prenosnik, si oglejte spletno stran o prenosnikih in Linuxu
(glej <ref id="MY-NOTEBOOK-RUNS-LINUX" name="Kako vem, ali lahko moj
notes poganja Linux?">).  Mnoga navodila za namestitev vključujejo
tudi datoteko <tt>XF86Config</tt> za zaslon. Če imate namizni stroj,
je nekaj zgledov datotek <tt>XF86Config</tt> na
<tt>ftp://metalab.unc.edu/</tt>. Glej tudi XFree86 FAQ na <url
url="http://www.xfree.org/FAQ/"> in seznam frekvenc osveževanja
monitorja (angl. monitor timings) na <url
url="http://www.xfree.org/#resources/"> in v imeniku
<tt>/usr/X11R6/lib/X11/</tt> vaše distribucije X.


<sect1>Katera namizna okolja tečejo v Linuxu?
<p>
Linux, opremljen z XFree86, med drugimi upravljalniki namizja podpira
namizna okolja KDE, GNOME in komercialno okolje CDE. Vsako uporablja
drug nabor knjižnic in ponuja različne stopnje videza in občutka MS
Windows.
<p>
Informacije o KDE so dostopne na <url url="http://www.kde.org/">.
Okolje KDE uporablja grafične knjižnice Qt, dostopne z <url
url="http://www.qt.org">. Namizje uporablja lastni okenski
upravljalnik, imenovan <tt>kwm</tt>, in ponuja podoben videz in občutek
kakor MS Windows.
<p>
Spletna stran GNOME je na <url url="http://www.gnome.org/">.  Okolje
uporablja proste knjižnice GTK, dostopne z naslova <url
url="http://www.gtk.org/">, in okenske upravljalnike, kot sta
Enlightenment, dostopen na <url url="http://www.enlightenment.org/">,
in SawFish, <url url="http://www.sawfish.org/">. Na voljo je tudi spletna
stran za namestitev in nadgradnjo GNOME, ki deluje kot pripomoček
<tt>apt-get</tt> distribucije Debian s prijaznim grafičnim vmesnikom.
Najdete jo na <url url="http://www.helixcode.com/desktop/">.
<p>
Komercialno okolje CDE uporablja knjižnice Motif in variacijo
okenskega upravljalnika <tt>mwm</tt>, <tt>dtwm</tt>, ter ponuja zbirko
pripomočkov za upravljanje z namizji in sejami. Različni izdelovalci
prodajajo izvirno kodo Motif in binarne pakete za distribucije Linuxa.
Za začetek so podatki o prenašanju in namestitvi na <url
url="http://www.opengroup.org/openmotif/">.
<p>
Prosta različica knjižnic Motif, imenovana LessTiF, je dostopna z <url
url="http://www.lesstif.org/">.
<p>
WindowMaker, <url url="http://www.windowmaker.org/">, je okenski
upravljalnik, ki ima številne odlike, kot jih imajo namizja. Ponuja
podporo GNUstepu, <url url="http://www.gnustep.org/">, klonu
komercialnega okolja NeXTStep.


<sect1>Prijave s terminalom <tt>xterm</tt> so videti čudno v <tt>who</tt>, <tt>finger</tt>.
<p>
Terminalski program <tt>xterm</tt>, priložen strežniku XFree86 2.1
in prejšnjim, ne razume povsem zapisa, ki ga Linux uporablja v
datoteki <tt>/var/adm/utmp</tt>, kamor sistem zapisuje, kdo je
prijavljen. Torej ne nastavi pravilno vseh podatkov.
<p>
Terminali <tt>xterm</tt>, zajeti v strežnike XFree86 od 3.1 naprej,
rešijo to težavo.


<sect1>Kako zagnati odjemnik za X na drugem zaslonu?
<p>
Za zagon odjemnika X na drugem sistemu, v katerem teče strežnik X,
uporabite naslednje ukaze:
<itemize>
<item>
V strežniškem sistemu uporabite <tt>xhost</tt>, ki odjemniku dovoli
uporabiti zaslon. Če ima strežnik naslov IP 192.168.20.1, vnesite
ukaz:
<tscreen>
<verb>
&dollar; xhost + 192.168.20.1
</verb>
</tscreen>
<item>
V odjemniškem sistemu odprite povezavo <tt>telnet</tt> do strežnika.
<item>
V seji <tt>telnet</tt> v ozadju zaženite <tt>xterm</tt> z izbirama
<tt>-display</tt> in <tt>-e</tt>. Če je, na primer, naslov IP
stroja s strežnikom 192.168.20.1 in se odjemniški program imenuje
,,clientapp``, uporabite naslednji ukaz:
<tscreen>
<verb>
&dollar; xterm -display 192.168.20.1 -e clientapp &amp;
</verb>
</tscreen>
</itemize>
<p>
&lsqb;Pierre Dal Farra&rsqb;



<sect>Kako dobiti nadaljnjo pomoč?


<sect1>Če ta dokument še vedno ni odgovoril na vaše vprašanje...<label id="STILL-HAVENT-ANSWERED">
<p>,
prosim, preberite ta odgovor v celoti, preden pošljete sporočilo v svetovno
novičarsko skupino. Vem, da je odgovor dolg, a morda se
mislite zdaj, zdaj osmešiti pred 50.000 ljudmi in porabiti na
stotine ur njihovega časa. Kajne, da se splača žrtvovati nekaj časa
 za branje in upoštevanje teh navodil?
<p>
Če mislite, da je odgovor nepopoln ali netočen, se obrnite najprej na
vzdrževalca prevoda na &lt;<htmlurl
url="mailto:roman.maurer@lugos.si"
name="roman.maurer@lugos.si">&gt;, saj gre morda za zastarel prevod,
šele potem na originalnega avtorja Linux FAQ, Davida Merrilla na
<htmlurl name="david@lupercalia.net" url="mailto:david@lupercalia.net">.
<p>
Preberite si ustrezne knjige projekta Linux Documentation Project --
glej razdelek <ref id="HOWTOS-AND-OTHER-DOCUMENTATION" name="Kje je
dokumentacija?">.
<p>
Če ste nov uporabnik Unixa, si preberite FAQ (Frequently Asked
Questions, angleška kratica za PZV) skupine <htmlurl
url="news:comp.unix.questions" name="comp.unix.questions">, morda bodo
zanimiva tudi tista iz drugih skupin <tt>news:comp.unix.*</tt>.
<p>
Linux ima toliko skupnega s komercialnimi Unixi, da se bo skoraj vse,
kar preberete tam, nanašalo tudi na Linux. PZV o Unixu, tako
kakor vsa PZV, najdete na <url
url="ftp://rtfm.mit.edu/pub/usenet/news.answers">, če nimate dostopa
do FTP, vam jih lahko pošlje tudi &lt;<htmlurl
url="mailto:mail-server@rtfm.mit.edu"
name="mail-server@rtfm.mit.edu">&gt;.  Po svetu so tudi zrcala
arhivov PZV -- poglejte v Introduction to *.answers posting ali poglejte
v <tt>news-answers/introduction</tt> na zgornjem mestu.
<p>
V Sloveniji je zrcalo PZV na naslovu <url
url="ftp://ftp.arnes.si/usenet/news.answers/">.
<p>
Preglejte za vaše vprašanje ustrezen HOWTO ali ustrezen
starinski dokument sub-FAQ. Preverite na mestu za FTP.
<p>
Eksperimentirajte -- to je najboljši način za učenje Unixa in Linuxa.
<p>
Berite dokumentacijo. Preberite referenčni priročnik (napišite <tt>man
man</tt> za navodila, tudi <tt>man -k &lt;predmet&gt;</tt> pogosto
navede uporabne in ustrezne reference).
<p>
Poglejte v dokumentacijo v formatu Info (v Emacsu napišite <tt>F1-i
i</tt>, se pravi tipko <tt>F1</tt>, potem pa še <tt>i</tt>) --
dokumentacija ni le za Emacs, v njej je na primer tudi celotna
dokumentacija o prevajalniku GCC.
<p>
Pogosto boste poleg programskega paketa dobili tudi datoteko
<tt>README</tt> z navodili za namestitev in/ali uporabo paketa.
<p>
Preverite, da nimate pokvarjenega ali zastarelega izvoda programa,
 ki vam povzroča težave. Če je mogoče, ga še enkrat prenesite k
sebi in namestite -- morda ste prvič naredili napako.
<p>
Spremljajte novičarsko skupino <htmlurl
url="news:comp.os.linux.announce" name="comp.os.linux.announce">, v
njej so pogosto zelo pomembne informacije za vse uporabnike Linuxa.
<p>
Splošna vprašanja za delo z X-Windows spadajo v <htmlurl
url="news:comp.windows.x.i386unix" name="comp.windows.x.i386unix">, ne
v <htmlurl url="news:comp.os.linux.x" name="comp.os.linux.x">. Vendar
pred pošiljanjem sporočila spremljajte skupino (skupaj s PZV)!
<p>
Le, če ste upoštevali vsa ta navodila, in še vedno obtičali v težavah,
lahko opišete problem v ustrezni skupini <tt>comp.os.linux.*</tt> ali
<tt>lugos-*</tt>.  Pred tem pa preberite še naslednji razdelek: <ref
id="req_help" name="Kaj vključiti v prošnjo za pomoč">.


<sect1>Kaj vključiti v prošnjo za pomoč<label id="req_help">
<p>
Prosim, natančno si preberite naslednji nasvet o tem, kako pisati 
novičarska sporočila ali e-pošto. Upoštevanje teh navodil bo bistveno
pripomoglo k temu, da bo strokovnjak in/ali neki drug uporabnik prebral
vaše sporočilo in imel dovolj informacij in motivacije, da vam bo
odgovoril.
<p>
Nasvet se nanaša na klice na pomoč v novičarskih skupinah in tudi na
zasebno pošto, ki jo pošiljate strokovnjakom in souporabnikom.
<p>
Pazite, da boste opisali problem z vsemi podrobnostmi,
skupaj s podatki:
<itemize>
<item>
S katerim programom, natančno, imate težave. Vključite številko
različice, če jo poznate, in povejte, kje ste dobili to različico.
Veliko standardnih ukazov vam izpiše svojo različico, če jih poženete
z izbiro <tt>--version</tt>.
<item>
Katero izdajo Linuxa (Red Hat, Slackware, Debian ali karkoli) in
katero različico te izdaje uporabljate.
<item>
<bf>Natančno</bf> in <bf>popolno</bf> besedilo vseh sporočil o
napakah, ki se vam izpišejo.
<item>
Kakšno obnašanje programa ste pričakovali in kakšno
obnašanje ste dobili. Dobro je, če vključite zapis uporabe programa z
vašimi in njegovimi odzivi.
<item>
Katero različico jedra in deljenih knjižnic uporabljate. Različico
jedra izveste z ukazom <tt>uname -a</tt>, različico deljenih knjižnic
pa z ukazom <tt>ls -l /lib/libc*</tt>.
<item>
Podrobnosti o vaši strojni opremi, če se to zdi smiselno.
</itemize>
<p>
Če ne pošiljate velikih količin izvirne kode ali uuencodiranih
datotek, niste v nevarnosti, da bi bilo vaše sporočilo predolgo, zato
se ne bojte vključiti preveč informacij.
<p>
Uporabljajte razumljivo, podrobno predmetno vrstico (Subject). Ne
pišite vanjo stvari kot ,,ne deluje``, ,,Linux``, ,,na pomoč`` ali
,,vprašanje`` -- to že vemo! Prihranite prostor v predmetu za ime
programa, del sporočila o napaki, povzetek nenavadnega vedenja ipd.
<p>
Na začetku vašega sporočila napišite povzetek (en sam odstavek).
<p>
V sklepu vašega sporočila prosite za odgovor po e-pošti in napišite,
da boste poslali v skupino povzetek. To podprite z uporabo polja
<tt>Followup-To: poster</tt>. Po nekaj dnevih ali tednu tudi zares
objavite povzetek. Ne združite preprosto vseh odgovorov, ki ste jih
dobili -- povzemite jih. V predmet vašega sporočila dajte besedo
<tt>SUMMARY</tt> (povzetek).  Razmislite o objavi povzetka v
<tt>lugos-list</tt> ali <htmlurl url="news:comp.os.linux.announce"
name="comp.os.linux.announce">.
<p>
Preverite, ali ima vaše sporočilo pravilno zaglavje
<tt>References</tt>. To označi vaš članek kot del niti originalnega
članka, tako bralcem ni treba brati člankov, ki jih ne zanimajo.
<p>
V svojem sporočilu lahko tudi poveste, da ste prebrali ta in ta PZV in
ustrezen HOWTO -- morda ljudje potem ne bodo preskočili vašega
sporočila.
<p>
Ne pozabite, da ne smete javno objavljati zasebne pošte brez
dovoljenja pisca.


<sect1>Nekomu bi rad pisal o moji težavi
<p>
Poskusite poiskati avtorja ali razvijalca programa ali dela programa,
ki vam povzroča težave. Če imate podporo pri prodajalcu distribucije
Linuxa, jo uporabite. V Sloveniji lahko uporabite tudi poštni seznam
<tt>lugos-list</tt> ali pišete na <htmlurl url="mailto:lugos@lugos.si"
name="lugos@lugos.si">.
<p>
Prosim, vključite v e-pošto vse, kar bi sicer vključili v javno
prošnjo za pomoč.
<p>
Nazadnje pa se tudi zavedajte dejstva, da od neplačanega prostovoljca nimate
pravice pričakovati odgovora, čeprav je večina skupnosti Linuxa zelo
pripravljena pomagati.


<sect>Administrativni podatki in zahvale


<sect1>Kam pošiljati komentarje<label id="feedback">
<p>
Prosim, pošljite komentar tega spisa vzdrževalcu
 <htmlurl name="Davidu Merrillu" url="mailto:david@lupercalia.net">,
komentar prevoda pa prevajalcu
<htmlurl name="Romanu Maurerju" url="mailto:roman.maurer@lugos.si">.
<p>
Prispevke za PZV sprejemam v vseh formatih; vsi prispevki, komentarji 
in popravki bodo sprejeti s hvaležnostjo.
<p>
Če se želite sklicevati na vprašanje teh PZV, je zame najbolj
uporabno, da se sklicujete z naslovom vprašanja, ne s številko, saj so
številke generirane avtomatično in jih ne vidim v izvirni datoteki, ki
jo popravljam.
<p>
Raje imam komentarje v angleščini kakor datoteke za popravek (nastale s
programom <tt>diff</tt>) -- kontekstni popravek pač ni moja
materinščina.
<p>
Prosim, pošljite pripombe na slovenski prevod na &lt;<tt> <htmlurl
url="mailto:roman.maurer@lugos.si"
name="roman.maurer@lugos.si"></tt>&gt;, v kateremkoli formatu, lahko
tudi kot datoteke za popravek.


<sect1>Formati, v katerih so na voljo ta PZV<label id="formats">
<p>
Izvirni angleški dokument je na voljo kot tekstovna datoteka ASCII,
kot spletna stran v formatu HTML, postscript, PDF, Plucker in kot
sporočilo v Usenetu.
<p>
Vsi ti formati so narejeni samodejno iz izvirne kode v SGML s pomočjo
paketa <em>SGML Tools</em> in opisa dokumenta <em>LinuxDoc DTD</em>.
<p>
Izvirnik angleških PZV se redno objavlja v skupinah Useneta <htmlurl
url="news:news.answers" name="news.answers">, <htmlurl
url="news:comp.answers" name="comp.answers">, <htmlurl
url="news:comp.os.linux.misc" name="comp.os.linux.misc"> in <htmlurl
url="news:comp.os.linux.announce" name="comp.os.linux.announce">.
Arhivira se na <url
url="ftp://rtfm.mit.edu/pub/usenet-by-hierarchy/comp/os/linux/misc/">.
<p>
Zadnja različica angleškega izvirnika je dostopna s strani
Dokumentacijskega projekta za Linux na
<url url="http://www.linuxdoc.org/">.
<p>
Slovenski prevod (torej tole, kar berete) pogostih
vprašanj o Linuxu z odgovori je dostopen v tekstovnem in drugih
formatih in kot Usenetovo sporočilo na <htmlurl
url="news:si.comp.os.unix" name="si.comp.os.unix">.
<p>
,,Živa`` različica slovenskih PZV v obliki HTML je dostopna na <url
url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Linux-FAQ-sl.html">,
različica v formatih TXT, postscript, PDF, DVI, SGML DTD LinuxDoc in
HTML pa na <url url="ftp://ftp.lugos.si/doc/HOWTO-sl/">. Morda lahko
dobite ta dokument tudi v drugih formatih, pišite prevajalcu za
podrobnosti.


<sect1>Avtorstvo in zahvale
<p>
Ta pogosta vprašanja zbira in vzdržuje David Merrill,
<htmlurl url="mailto:david@lupercalia.net"
name="david@lupercalia.net">, s pomočjo aktivistov Linuxa po vsem
svetu.
<p>
Do januarja 2002 je spis vzdrževal Robert Kiesling.
<p>
Freddy Contreras, <tt>the_blur_oc@hotmail.com</tt>, je zasnoval
logotipe pogostih vprašanj, ki jih vidite na
<tt>www.mainmatter.com</tt>, in jih objavil pod GPL.
<p>
Posebna zahvala velja Mattu Welshu, ki je moderiral skupini <htmlurl
url="news:comp.os.linux.announce" name="comp.os.linux.announce"> in
<htmlurl url="news:comp.os.linux.answers"
name="comp.os.linux.answers">, koordiniral spise HOWTO in jih veliko tudi
napisal, Gregu Hankinsu in Timothyju Bynumu, prejšnjemu in sedanjemu
vzdrževalcu spisov HOWTO, Larsu Wirzeniusu in Mikki Rauhali, prejšnjemu in
sedanjemu moderatorju skupine <htmlurl
url="news:comp.os.linux.announce" name="comp.os.linux.announce">,
Marc-Michelu Corsiniju, ki je prvi napisal Linux FAQ, in Ianu Jacksonu,
prejšnjem vzdrževalcu PZV. Hvala tudi Romanu Maurerju za številne osvežitve
 in dodatke, posebej glede evropskih spletnih mest, prevodov
in raznih splošnosti.
<p>
Slovenski prevod iz maja 1998 s popravki 6. januarja 1999, 31. julija
1999, 5. januarja 2000, 26. avgusta 2001 in 27. junija 2002 je delo
Romana Maurerja &lt;<htmlurl url="mailto:roman.maurer@lugos.si"
name="roman.maurer@lugos.si">&gt;.
<p>
Na koncu hvala še Linusu Torvaldsu in drugim soavtorjem Linuxa, da so
nam dali nekaj, o čemer lahko govorimo!


<sect1>Opozorilo in pravice razširjanja
<p>
Dokument je pod licenco <htmlurl name="Dovoljenja za prosto
dokumentacijo GNU" url="http://www.lugos.si/linux/fdl-sl.html">.
<p>
Copyright &copy; 2001 Robert Kiesling.
<p>
Copyright &copy; 2002 David Merrill.
<p>
Ta dokument lahko razmnožujete, razširjate in/ali spreminjate pod
pogoji Dovoljenja za prosto dokumentacijo GNU (GNU Free Documentation
License), različice 1.1 ali katerekoli poznejše različice, ki jo je
izdala ustanova Free Software Foundation; brez nespremenljivih
razdelkov in brez besedila na naslovnici. Izvod licence je vključen
na strani <url url="http://www.gnu.org/licenses/fdl.html">.
<p>
Vzdrževalec bo z veseljem odgovoril na kakršnakoli vprašanja glede
pravic razširjanja.
</article>
