<!doctype linuxdoc system>
<!-- Op. Dora: <item><tt>lpr</tt>(1)  ? off-line printer -> tiskalnik
(off-line printer je nepriključni tiskalnik) -->
<article>
<title>Uporaba tiskalnika v Linuxu, HOWTO</title>
<author>Mark Komarinski &lt;markk@auratek.com&gt;</author>
<date>v1.2.2, 6. februar 1998

<abstract>
To je slovenski prevod spisa Printing-Usage-HOWTO.
</abstract>

<toc>

<sect>Uvod
<p>
Spis opisuje uporabo tiskalniškega čakalnega sistema (line printer
spooling system). Pričujoči HOWTO je dodaten dokument k spisu Linux Printing
Setup HOWTO in opisuje namestitev in nastavitev tiskalnega sistema za
Linux. Vsebinsko naj bi veljal za vse vrste operacijskih sistemov BSD, 
ne le za Linux.

<sect1>Zgodovina spisa Linux Printing HOWTO
<p>
Sporočilo Marka Komarinskega &lt;markk@auratek.com&gt;:<p> Rad bi se
zahvalil Mattu Fosterju za veliko delo, ki ga je vložil v vnovično
pisanje tega HOWTO. Ohranil sem njegov slog in dodal spremembe, da
je vse osveženo.
<p>
Sporočilo Matta Fosterja &lt;mwf@engr.uark.edu&gt;:<p> Ta različica
spisa Linux Printing HOWTO je povsem na novo napisana inačica spisa,
katerega prvotna avtorja sta Grant Taylor &lt;grant@god.tufts.edu&gt; in
Brian McCauley &lt;B.A.McCauley@bham.ac.uk&gt;. Poskušal sem ohraniti
pokritost snovi iz Grantovega in Brianovega HOWTO, a sem
korenito spremenil slog predstavitve in raven pokritosti snovi. Zdi se
mi, da je zato ta HOWTO popolnejši in ga je laže brati. Upam, 
da se strinjate z mano.

<sect1>Zgodovina različic
<p>
v1.2.2
  <itemize>
    <item>Prvi slovenski prevod tega spisa.
    <item>Preindeksiranje, druge spremembe, ki se skladajo
    z novo dokumentacijo distribucije RedHat. Hvala, Ed!
    </itemize>
v1.2.1
    <itemize>
        <item>Nadgradnja, nekatere spremembe za publikacijo Dr. Linux.
  </itemize> 
v1.2
 <itemize>
  <item>Tiskalniki za Windows.
  <item>Spreminjanje največje velikosti datotek za tiskanje.
 </itemize>
v1.11
 <itemize>
   <item>Nov vzdrževalec!
    <item>Dodane informacije o lpc.
    <item>Dodanih nekaj podatkov za premagovanje težav.
    <item>Začetek dela o tiskanju grafičnih datotek!
  </itemize>

v1.1
  <itemize>
    <item>Pregled nekaterih izrazov.
    <item>Razdelek o tiskanju postscripta.
    <item>Poskusil pojasniti nekatere zglede. 8-)
    <item>Povzel razpravo o osnovnih pripomočkih za tiskanje v Linuxu.
  </itemize>

v1.0
  <itemize>
    <item>Prva javna izdaja spisa <em>Printing Usage HOWTO</em>
  </itemize>

<sect1>Pravice za razširjanje in blagovno znamko
<p>
Nekatera imena, omenjena v tem HOWTO, so pravno zaščitena in/ali
zaščitene blagovne znamke določenih posameznikov in/ali podjetij. Ta imena so
v tem HOWTO pisana z velikimi tiskanimi črkami.
<p>
<em>&copy; 1995 Matt Foster (mwf@engr.uark.edu)</em><newline>
<em>&copy; 1996--1997 Mark F. Komarinski (markk@auratek.com)</em>
<p>
Vsi prevodi, izpeljana dela ali združena dela, ki zajemajo
katerekoli dokumente HOWTO za Linux, morajo upoštevati to
sporočilo o pravicah razširjanja.
<p>
Se pravi, da ne smete izpeljati dela iz tega HOWTO in
vsiliti dodatnih omejitev o njegovem razširjanju. V določenih okoliščinah
so možne tudi izjeme; prosim, povežite se s
koordinatorjem projekta <em>Linux HOWTO</em> na spodnjem naslovu.
<p>
Na kratko, radi bi, da bi se ti podatki razširili po čim več
kanalih. Vendar želimo ohraniti pravico do razširjanja
spisov HOWTO in bi bili radi obveščeni o morebitnih načrtih za njihovo
razširjanje.
<p>
Če vas zanima karkoli, se povežite s Timom Bynumom,
koordinatorjem projekta <em>Linux HOWTO</em>, na naslovu &lt;<htmlurl
url="mailto:linux-howto@sunsite.unc.edu"
name="linux-howto@sunsite.unc.edu">&gt;. Na tem naslovu lahko
uporabite tudi <tt/finger/ za telefonsko številko in dodatne kontaktne
informacije.

<sect1>Jemanje tega spisa
<p>
Če želite ta spis HOWTO natisniti, vam priporočam
različico v postscriptu. Urejena je tako, da je estetsko
privlačna in jo je laže brati. Različico v postscriptu prvotnega
angleškega spisa dobite z enega od številnih distribucijskih
mest Linuxa (kot je SunSITE <url
url="ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/">).
<p>
Slovenske različice tega spisa v formatih TXT, DVI, PS, SGML in HTML
so dosegljive na <url url="ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/HOWTO-sl/">
v datotekah <tt/Printing-Usage-HOWTO-sl.*/. Spis si lahko ogledate tudi
na spletni strani <url
url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Printing-Usage-HOWTO-sl.html">.

<sect1>Odziv
<p>
Morebitna vprašanja, pripombe ali popravke v zvezi s tem HOWTO
pošljite na naslov &lt;<htmlurl name="markk@auratek.com"
url="mailto:markk@auratek.com">&gt;.
<p>
Morebitne pripombe na slovenski prevod pošljite 
&lt;<htmlurl name="roman.maurer@amis.net"
 url="mailto:roman.maurer@amis.net">&gt;.

<sect1>Priznanja
<p>
Hvala vsem, ki ste si vzeli čas za prebiranje alfa različic tega
HOWTO in se odzvali s številnimi uporabnimi pripombami in predlogi -
nekatere vidite tudi v tej različici.
<p>
Rad bi se zahvalil tudi Mattu Fosterju, ki je pripravil prvotni vnovični
zapis.

<sect>Tiskanje v Linuxu
<p>
V tem razdelku razlagamo, kako tiskati datoteke, preiskovati
tiskalniško vrsto, odstranjevati opravila iz tiskalniške vrste,
urediti datoteke, preden jih natisnemo, in nastaviti tiskalniško
okolje.

<sect1>Zgodovina tiskanja v Linuxu
<p>
Tiskalniški sistem v Linuxu -- sistem <em>lp</em> -- je prenos izvirne
kode, napisane na kalifornijski univerzi za distribucijo
operacijskega sistema UNIX <em>Berkeley Software Distribution</em>
(BSD).

<sect1>Tiskanje datoteke z uporabo <tt>lpr</tt>
<p>
Daleč najpreprostejše tiskanje v operacijskem sistemu Linux
je pošiljanje datoteke, ki naj se natisne neposredno na tiskalniško
napravo. Ena od poti je z uporabo ukaza <tt/cat/. Kot uporabnik
<tt>root</tt> lahko naredite nekaj takega kot:
<tscreen><verb>
# cat disertacija.txt > /dev/lp
</verb></tscreen>

V tem primeru je <tt>/dev/lp</tt> simbolična povezava s pravo
tiskalniško napravo -- pa naj bo to matrični tiskalnik, laserski tiskalnik,
stavni stroj ali risalnik. (Podrobnosti o simboličnih povezavah najdete 
na <tt>man ln</tt>(1).)
<p>
Iz varnostnih razlogov lahko neposredno na tiskalnik pišejo le
uporabnik <tt>root</tt> in uporabniki iz iste skupine kot tiskalniški
strežnik. Zato morate uporabiti za dostop do tiskalnika ukaze, kot so
<tt/lpr/, <tt/lprm/ in <tt/lpq/.
<p>
Zato morajo torej uporabniki uporabiti ukaz <tt/lpr/ za tiskanje
datoteke. Ukaz <tt/lpr/ poskrbi za uvodno delo, ki je potrebno za
tiskanje neke datoteke, in potem izroči nadzor drugemu programu,
tiskalniškemu strežniku, imenovanemu <tt/lpd/ (line printing daemon).
Tiskalniški strežnik potem pove tiskalniku, kako naj zares natisne
datoteko.
<p>
Ko izvedete ukaz <tt/lpr/, ta najprej prepiše določeno datoteko v določen
čakalni imenik (tako imenovani <em/spool/), v katerem datoteka ostane,
dokler je ne natisne <tt/lpd/. Ko <tt/lpd/ ve za datoteko za tisk, naredi svojo 
kopijo v pomnilniku (programerji temu rečemo <em/forkanje/). Ta kopija bo 
natisnila datoteko, izvirna kopija procesa <tt/lpd/ pa čaka na morebitne nove 
zahteve. To dovoljuje hkratno uvrstitev več opravil v čakalno vrsto.
<p>
Skladnja klica <tt/lpr/(1) je zelo znana,
<tscreen><verb>
$ lpr [ izbire ] [ ime_datoteke ... ]
</verb></tscreen>

Če <tt>ime_datoteke</tt> ni določeno, pričakuje <tt/lpr/ vhod s
standardnega vhoda (navadno s tipkovnice ali izhoda kakega drugega
programa). To omogoča uporabniku preusmeritev izhoda danega ukaza na
vhod tiskalniškega čakalnega programa. Torej,
<tscreen><verb>
$ cat disertacija.txt | lpr
</verb></tscreen>
ali
<tscreen><verb>
$ pr -l60 disertacija.txt | lpr
</verb></tscreen>

Ukaz <tt/lpr/ sprejme v ukazni vrstici nekaj argumentov, ki
dovoljujejo uporabniku nadzor nad njegovim delovanjem. Najbolj
razširjeni argumenti so:
<itemize>
<item> -<bf/P/tiskalnik -- določi tiskalnik, ki ga želimo uporabiti,
<item> -<bf/h/ -- prepreči tiskanje uvodne strani,
<item> -<bf/s/ -- naredi simbolično povezavo, namesto da prekopira
 datoteko v čakalni imenik (spool), kar je uporabno za velike
 datoteke, in
<item> -<bf/&num;/številka -- določi število natisnjenih kopij. 
</itemize>
Zgled rabe ukaza <tt/lpr/ bi bil lahko tak:
<tscreen><verb>
$ lpr -#2 -sP dj disertacija.txt
</verb></tscreen>

Ta ukaz naredi simbolično povezavo z datoteko
<tt>disertacija.txt</tt> v čakalnem imeniku tiskalnika, imenovanega
<em>dj</em>, kjer jo bo obdelal program <tt/lpd/. Potem bo natisnil
drugo kopijo datoteke <tt>disertacija.txt</tt>.
<p>
Izpis vseh izbir, ki jih prepozna <tt/lpr/, najdete v <tt>man lpr</tt>(1).

<sect1>Ogled tiskalniške vrste z ukazom <tt/lpq/
<p>
Uporabite ukaz <tt/lpq/ za izpis vsebine tiskalniške čakalne vrste.
Brez argumentov bo vrnil vsebino vrste za privzeti tiskalnik.
<p>
Vrnjeni izhod ukaza <tt/lpq/ je lahko uporaben za več namenov.
<tscreen><verb>
$ lpq
lp is ready and printing
Rank  Owner   Job Files                           Total Size
active mwf       31   disertacija.txt                  682048 bytes
</verb></tscreen>

<sect1>Preklic tiskalniškega opravila z uporabo <tt/lprm/
<p>
Še ena uporabna lastnost kateregakoli tiskalniškega sistema je
zmožnost preklica opravila, ki je bilo prej uvrščeno v vrsto. Za
to uporabite ukaz <tt/lprm/.
<tscreen><verb>
$ lprm -
</verb></tscreen>
Zgornji ukaz prekliče vsa tiskalniška opravila, katerih lastnik je
uporabnik, ki je uporabil ta ukaz. Eno samo tiskalniško opravilo
prekličete tako, da najprej dobite njegovo številko, kot jo
sporoči <tt/lpq/ v stolpcu <tt/Job/, potem pa pokličete <tt/lprm/ s to
številko. Na primer,
<tscreen><verb>
$ lprm 31
</verb></tscreen>
bi preklicalo opravilo številka 31 (izpis <tt>disertacija.txt</tt>)
na privzetem tiskalniku.

<sect1>Nadzor programa <tt/lpd/ z uporabo <tt/lpc/
<p>
Program <tt>lpc</tt>(8) uporabljamo za nadzor tiskalnikov, ki jim
streže <tt/lpd/. Lahko omogočite ali onemogočite tiskalnik ali
njegove vrste, preuredite vnose znotraj posamezne vrste in dobite
poročilo o stanju vseh tiskalnikov in njihovih čakalnih vrst. Lpc je
najuporabnejši pri vzpostavitvi sistema v računalniku z več
priključenimi tiskalniki.

<tscreen><verb>
$ lpc
</verb></tscreen>

Zgornje bo zagnalo program <tt/lpc/. Privzeto s tem stopite v
interaktivni način in lahko začnete izdajati ukaze. Druga možnost je,
da določite ukaz programu <tt/lpc/ že v ukazni vrstici.

<tscreen><verb>
$ lpc status all
</verb></tscreen>

Seznam dostopnih ukazov izveste z <tt/man lpc/, vendar je nekaj
poglavitnih ukazov, o katerih morate nekaj vedeti. Vsi ukazi,
označeni z <em/izbira/, so lahko ime tiskalnika (lp, print itd.) ali
ključna beseda <tt/all/, ki pomeni vse tiskalnike.

<itemize>
 <item> <tt>disable <em>izbira</em></tt> -- prepreči vnos novim tiskalniškim
  opravilom,
 <item> <tt>down <em>izbira</em></tt> -- onemogoči vse tiskanje na tiskalniku,
 <item> <tt>enable <em>izbira</em></tt> -- dovoli vnos novih opravil,
  v tiskalniško čakalno vrsto
  <item> <tt/quit/ (ali <tt/exit/) -- zapusti lpc
  <item> <tt>restart <em>izbira</em></tt> -- znova zažene lpd
     za ta tiskalnik
  <item> <tt>status <em>izbira</em></tt> -- izpiše stanje tiskalnika
  <item> <tt>up <em>izbira</em></tt> -- vse omogoči in požene nov lpd
</itemize>

<sect1>Orodje <tt/printtool/ v RedHat
<p>
Tule le kratko opozorilo o uporabi osupljivega pripomočka
<tt/printtool/ distribucije RedHat. Kaže, da naredi vse, kar zna
magični filter. Takole sem nastavil svoj tiskalnik HP LJ 4L,
ki ga imam priključenega na vzporedna vrata v RH 4.0 (navodilo je
enako tudi za druge različice distribucije RH).
<itemize>
  <item>Postanite <em/root/ in poženite <tt/printtool/
    (če ste uporabili <tt/su/, niste pozabili nastaviti
    <tt>SETENV DISPLAY :0.0</tt> in <tt>xhost +</tt>, kajne?).
  <item>Kliknite "Add" in izberite "OK" za krajevni tiskalnik
     (<tt/local printer/).
  <item>Vnesite tiskalniško napravo (<tt/printer device/, pri meni
     je <tt>/dev/lp1</tt>).
  <item>Vnesite vhodni filter -- izberite vrsto tiskalnika, ločljivost
     (<tt/resolution/) in velikost papirja (<tt/paper size/).
     Pri meni je <tt/ljet4/, <tt/300x300/ in <tt/a4/.
  <item>Pritisnite "OK" povsem nazaj in znova zaženite lpd.
</itemize>
Kot pri ročnem izpolnjevanju datoteke <tt>/etc/printcap</tt> imate
lahko več definicij tiskalnikov za vsak fizični tiskalnik. Po eno za
različne velikosti papirja, ločljivosti itd.

<sect>Tiskanje različnih datotek
<p>
Ta razdelek pokriva tiskanje datotek, na katere boste naleteli
pri sestavljanju Linuxa.

<sect1>Tiskanje grafičnih datotek
<p>
Tiskanje grafičnih datotek na tiskalnik je navadno odvisno od vrste
grafike, ki jo pretvarjate, in vrste tiskalnika, na katerem želite
stvar natisniti. Tiskanje bitnih slik pogosto ne pride v poštev
zaradi različne razlage teh slik na različnih matričnih tiskalnikih.
V tem primeru bo najbolje, če pogledate, ali je vaš tiskalnik združljiv
s tiskalniki Epson ali IBM ProPrinter, potem pretvorite grafično
datoteko v postscript in za tiskanje grafike uporabite Ghostscript
(glej naslednji razdelek).
<p>
Če imate laserski tiskalnik, je vse skupaj nekoliko laže, saj so številni
združljivi s standardom PCL. To vam omogoča nekaj izbir.
Nekateri programi lahko pišejo neposredno v PCL. Če ne, so na voljo
programi kot <em>NetPBM</em>, ki lahko pretvarjajo v PCL. Zadnja
izbira je uporaba programa <tt/ghostscript/ (glej naslednji
razdelek).
<p>
Absolutno najboljša izbira je namestitev paketov, kot sta NetPBM in
Ghostscript, in potem namestitev magičnega filtra, ki avtomagično
pripravi grafične datoteke za izpis na vašem tiskalniku.

<sect1>Tiskanje postscriptnih datotek
<p>
Tiskanje datotek v postscriptu je preprosto na tiskalniku, v katerega
je vgrajen tolmač za postscript; le uporabite <tt/lpr/, in tiskalnik
bo namesto vas poskrbel za vse podrobnosti. Tisti, ki nimamo
tiskalnika, ki razume postscript, pa se moramo zateči k drugim
metodam. Na srečo so dostopni programi, ki razumejo postscript in ga
prevedejo v jezik, ki ga razume večina tiskalnikov. Ghostscript je
verjetno najbolj znan tak program.
<p>
Dolžnost Ghostscripta je, da vse opise v datoteki postscript pretvori v
ukaze, ki jih bo razumel tiskalnik. Za tiskanje postscriptne datoteke
z Ghostscriptom lahko naredite nekaj takega:

<tscreen><verb>
$ gs -dSAFER -dNOPAUSE -sDEVICE=deskjet -sOutputFile=\|lpr disertacija.ps
</verb></tscreen>

Opazite, da smo z uporabo izbire -<bf/sOutputFile/ pravzaprav
preusmerili izhod Ghostscripta na standardni vhod ukaza <tt/lpr/.

Ghostview je vmesnik Ghostscripta za grafični sistem X Window.
Dovoljuje vam ogled postscriptne datoteke, preden jo natisnete.
Ghostview in Ghostscript dobite na <url
url="ftp://prep.ai.mit.edu/pub/gnu/">.

<sect1>Tiskanje datotek PDF
<p>
Podjetje Adobe je izdalo bralnik Acrobat za Linux. Dobite ga
na njihovi spletni strani, <url url="http://www.adobe.com/">.
Dostopen je tudi njegov predhodnik, <tt/xpdf/. Oba morata tiskati na
postscriptno napravo.

<sect1>Tiskanje datotek za TeX
<p>
Eden najpreprostejših načinov za tiskanje datotek v TeXu je, da jih
pretvorimo v postscript in natisnemo z Ghostscriptom. Za to jih
boste morali najprej pretvoriti iz TeXa v format, znan kot DVI (kar
pomeni: neodvisen od naprave, device-independent). To lahko storite z
ukazom <tt/tex/(1). Potem morate pretvoriti datoteko DVI v postscript
z uporabo pretvornika <tt/dvips/. Vse to bo videti nekako takole:

<tscreen><verb>
$ tex disertacija.tex
$ dvips disertacija.dvi
</verb></tscreen>

Zdaj lahko natisnete dobljeni postscript, kot smo že opisali.

<sect1>Tiskanje datotek za <tt>troff</tt>
<p>
<tscreen><verb>
$ groff -Tascii disertacija.tr | lpr
</verb></tscreen>
ali, če vam je ljubše,
<tscreen><verb>
$ groff disertacija.tr > disertacija.ps
</verb></tscreen>
in potem natisnite postscript, kot smo že opisali.

<sect1>Tiskanje strani za <tt>man</tt>
<p>
<tscreen><verb>
$ man man | col -b | lpr
</verb></tscreen>

Na straneh za <tt/man/ so preformatirani podatki za <tt/troff/,
zato moramo pobrati vse osvetlitve, podčrtavanja itd. Program
<tt/col/ to lepo naredi. Ker uporabljamo cevovode, program <tt/man/
ne bo uporabljal <tt/more/.

<sect>Razno 
<p>
Ta razdelek pokriva teme, ki niso pokrite drugje.

<sect1>Formatiranje pred tiskanjem
<p>
Ker večina datotek ASCII ni formatirana pred tiskanjem, jih je
uporabno pred tiskanjem nekako formatirati. To lahko zajema
postavitev majhnega naslova in številke strani na vsaki strani,
nastavitev odmikov, dvojne razmike med vrsticami, zamike ali tiskanje
datoteke v več stolpcih. Splošen način za vse to je z uporabo
predprocesorjev, kot je <tt/pr/.
<tscreen><verb> $ pr +4 -d -h"Doktorska disertacija, 2. osnutek" -l60 disertacija.txt | lpr
</verb></tscreen>

V zgornjem zgledu bo <tt/pr/ vzel datoteko <tt/disertacija.txt/ in
preskočil prve tri strani (<tt/+4/), nastavil dolžino strani na 60
vrstic (<tt/-l60/), dvojno razmikal vrstice izhoda (<tt/-d/) in na
vrhu vsake strani dodal napis ,,Doktorska disertacija, 2. osnutek``
(<tt/-h/). <tt/Lpr/ bo potem izhod programa <tt/pr/ uvrstil v vrsto.
Podrobnosti o rabi najdete na strani referenčnega priročnika 
<tt/pr/ (<tt/man pr/).

<sect1>Okoljska spremenljivka <tt/PRINTER/
<p>
Vsi ukazi tiskalniškega sistema Linuxa sprejmejo izbiri -<bf/P/. Ta
izbira omogoči uporabniku določitev tiskalnika, na katerem želi
dobiti izpis. Če uporabnik ne določi tiskalnika, je izhodna naprava
privzeti tiskalnik.
<p>
Namesto da morate pri vsakem tiskanju določati tiskalnik, na katerem
želite izpis, lahko nastavite okoljsko spremenljivko <tt/PRINTER/ na
ime tiskalnika, ki ga želite uporabljati. To je mogoče storiti na
različne načine v vseh ukaznih lupinah. V ukazni lupini <tt/bash/
naredite to z ukazom
<tscreen><verb>
$ PRINTER="ime_tiskalnika"; export PRINTER
</verb></tscreen>
in v <tt/csh/ z ukazom
<tscreen><verb>
% setenv PRINTER "ime_tiskalnika"
</verb></tscreen>

Te ukaze lahko odložite v svoje prijavne skripte (<tt/.profile/ za
<tt>bash</tt>, ali <tt/.cshrc/ za <tt>csh</tt>) ali jih napišete v
ukazno vrstico. (Podrobnosti o okoljskih spremenljivkah najdete
na strani referenčnega priročnika o <tt>bash</tt>(1) in <tt>csh</tt>(1).)

<sect1>Tiskanje slovenskih črk
<p>
Seveda želite v svojih spisih tiskati tudi vse črke slovenske abecede.
Kako to storite pri različnih tiskalnikih in različnih vrstah datotek, je
opisano v poglavju o tiskanju v spisu
<htmlurl name="Slovenian-HOWTO" url="Slovenian-HOWTO.html">
Primoža Peterlina na
<url url ="http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-HOWTO.html">.

<sect>Odgovori na pogosta vprašanja
<p><p>
V1. Kako preprečim ,,učinek stopnic``?
<p>
O1. ,,Učinek stopnic`` je posledica načina, ki ga nekateri
tiskalniki pričakujejo za prekinitev vrstice. Nekateri tiskalniki
želijo vrstice, ki se končajo z znakoma za povratek in za prehod v
novo vrstico (carriage-return/line-feed) kakor v okolju DOS, namesto le
znaka za novo vrsto kakor v sistemih UNIX. Najpreprostejši
način za odpravo tega je, da nekako preklopite stikalce na tiskalniku
in izberete drugi način -- bodisi s stikalcem DIP ali s pošiljanjem
ustreznega ubežnega zaporedja na vsakem začetku tiskanja. Za slednje
morate narediti filter (glej V2).

Hiter popravek je uporaba filtra v ukazni vrstici. Zgled tega bi
lahko bil
<tscreen><verb>
$ cat disertacija.txt | todos | lpr
</verb></tscreen>

<p>
V2. Kaj je filter?
<p>
O2. Filter je program, ki bere s standardnega vhoda (<em>stdin</em>),
opravi neko dejanje na tem vhodu in izpisuje na standardni izhod
(<em>stdout</em>). Filtri se uporabljajo za veliko namenov,
tudi za urejanje besedila.

<p>
V3. Kaj je <em>magični</em> filter?
<p>
O3. Magični filter je filter, ki opravi dejanje, odvisno od vrste
vhodne datoteke. Na primer, če je datoteka navadna tekstovna, 
jo preprosto natisne z običajnimi postopki. Če je datoteka
postscriptna ali v kakem drugem formatu, jo natisne s kakšno
drugo metodo (<tt/ghostscript/). Zgled za to sta filtra
magicfilter in APSfilter. Svarilo pri filtrih pa velja: pred
namestitvijo filtra je treba namestiti primerne programe.
<p>
To je potrebno, da <tt/magicfilter/ po namestitvi preiskuje vaš
sistem za posebne programe (kot je <tt/ghostscript/ -- če ga najde, ve,
kako obdelovati podatke v postscriptu), in se potem vzpostavi, odvisno
od tega, kaj najde. Za obvladovanje tiskalniških datotek morate imeti
verjetno nameščeno vsaj tole:
<itemize>
<item>GhostScript
<item>TeX
<item>NetPBM
<item>pripomočki za format JPEG
<item>gzip
</itemize>

<p>
V4. Kaj pa Windows Printing System? Bo Linux deloval s tem?
<p>
O4. Morda. Tiskalniki, ki sprejmejo le ukaze WPS, ne bodo delovali z
Linuxom. Tiskalniki, ki lahko sprejmejo WPS in druge ukaze (kot je
Canon BJC 610), bodo delovali, če le ne bodo nastavljeni na format WPS.
Drugi tiskalniki, kot nekateri HP DeskJet 820Cxi/Cse, <bf/ne bodo/
delovali z Linuxom. Linux torej lahko rabi kot tiskalniški
strežnik (glejte Samba) za stroje z Win95, saj imajo Win95 gonilnike
za te tiskalnike.

<p> V5. Kakšen zanikrn sistem pa je to? Ne morem natisniti več kot
 šest strani, drugače dobim sporočilo o napaki ,,<tt/file too large/``.
<p>
O5. Ena od izbir v datoteki <tt>/etc/printcap</tt> je odvisna tudi od
največje velikosti datoteke za tisk. Privzeta vrednost je 1000
diskovnih blokov (512 Kb). Za postscriptne datoteke in podobno vam bo
to dalo 6--8 strani grafike in vsega. Preverite, ali ste v vašo definicijo tiskalnika 
dodali tole vrstico:
<tscreen><verb>
mx=0
</verb></tscreen>
S tem namreč preprečite popolno napolnitev particije, na kateri
imate čakalni imenik (spool). Na voljo je tudi druga pot, da
<tt/lpr/ vzpostavlja simbolične povezave iz čakalnega imenika do vaše
datoteke za tisk. Toda v tem primeru se morate vsakič spomniti in
uporabiti izbiro <tt>-s</tt> za <tt/lpr/.

<sect>Odpravljanje težav
<p>
V tem razdelku je opisano, kaj gre v vašem tiskalniškem sistemu 
najpogosteje narobe.

<p>
Če vaš tiskalnik ne deluje, preverite:
<itemize>
  <item>Ali druga tiskalniška opravila delujejo? (problem aplikacije?)
   <item>Je lpd pognan (poglejte z lpc)? (krmilnik tiskanja?)
   <item>Lahko root pošlje nekaj neposredno tiskalniku?
     (tiskalniške storitve?)
   <item>Ali lahko tiskate iz okolja DOS? (težave s kablom/tiskalnikom?)
</itemize>
Odgovori na ta vprašanja vam bodo pomagali poiskati rešitev.

Druge predloge za ta razdelek (v angleščini) pošljite na &lt;<htmlurl
url="mailto:markk@auratek.com" name="markk@auratek.com">&gt;.

<sect>Sklicevanja
<p>
To je razdelek virov o tiskalniškem sistemu Linuxa. 
Če se vam zdi, da sem kak pomemben vir izpustil, se ne
obotavljajte, temveč se mi brž oglasite.
<p>
Preden odpošljete svoje vprašanje v novičarsko skupino USENET,
premislite:
<itemize>
  <item>Ali tiskalnik sprejema opravila? (Uporabite <tt/lpc/(8)
    in preverite.)
  <item>Je odgovor na vaša vprašanja zajet v ta HOWTO
    ali v spis <htmlurl
 url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Printing-HOWTO-sl.html"
 name="Printing HOWTO"> Granta Taylorja?
</itemize>
<p>
Če karkoli od zgornjega drži, še enkrat premislite, preden objavite
svoje sporočilo. In ko končno odpošljete vprašanje v novičarsko
skupino, ne pozabite navesti potrebnih podatkov. Ne
pošiljajte kaj takega, kot je: ,,Imam probleme z lpr, prosim, pomagajte!``.
Taka sporočila bo večina zagotovo prezrla. Poskusite navesti 
podatke o tem, katero različico jedra uporabljate, kako je nastala napaka
in posebno sporočilo o napaki, ki ga je sistem vrnil, če ga
je.

<descrip>
<tag>Strani referenčnega priročnika (napišite <tt>man <em>ukaz</em></tt>)</tag>
  <itemize>
    <item><tt>cat</tt>(1)  združevanje in izpis datotek
    <item><tt>dvips</tt>(1)  pretvorba datoteke DVI (TeX) v postscript
    <item><tt>ghostview</tt>(1)  ogled dokumentov v postscriptu
       s programom Ghostscript
    <item><tt>groff</tt>(1)  uporabniški vmesnik sistema za formatiranje
       dokumentov <tt/groff/
    <item><tt>gs</tt>(1)  tolmač/pregledovalnik Ghostscript
    <item><tt>lpc</tt>(8)  nadzorni program za vrstični tiskalnik
    <item><tt>lpd</tt>(8)  tiskalniški strežnik (line printer spooler daemon)
    <item><tt>lpq</tt>(1)  pregledovalni program čakalne vrste tiskalnika
    <item><tt>lpr</tt>(1)  <!-- ? off-line printer --> tiskalnik
    <item><tt>lprm</tt>(1)  odstrani opravila iz čakalne vrste
    <item><tt>pr</tt>(1)  uredi tekstovne datoteke za izpis
    <item><tt>tex</tt>(1)  formatiranje in stavljenje besedil
  </itemize>
<p>
<tag>Novičarske skupine USENET</tag>
  <itemize>
    <item><tt>comp.os.linux.*</tt>  obilo podatkov o Linuxu
    <item><tt>comp.unix.*</tt>  razprave o operacijskem sistemu UNIX
    <item><tt><htmlurl name="si.comp.os.unix"
         url="news:si.comp.os.unix"></tt>  slovenska skupina o Unixu
  </itemize>
</descrip>
</article>
