<!-- LinuxDoc file was created by LyX 0.12 (C) 1995-1998 by <roman> -->
<!-- ... res pa je, da sem ga potem precej popravljal v Emacsu. :-) -->
<!-- Tue Jun 30 14:37:47 1998 -->
<!-- Export filter v0.6 by Pascal Andre/Bernhard Iselborn-->
<!-- Spremembe: -->
<!--  * 26. julij 1998 - dodatek o FreeBSD -->
<!--  * 10. februar 1999 - dodatek o slovenskih delilnih vzorcih -->          
<!--                     - slovnični popravki -->
<!--                     - terminološki popravki s Sredinih seminarjev -->
<!doctype linuxdoc system>
<article>
<title>TeTeX HOWTO: Lokalni vodnik po teTeXu za Linux
 <author>Robert Kiesling
 <date>v2.9.1, 21. avgust 1997 / 10. februar 1999
 <abstract>Ta sestavek pokriva osnovno namestitev in uporabo paketa
teTeX, implementacijo TeXa in LaTeXa v večini različic Unixa (Linuxu
specifičen je le 3. razdelek, pa še tega smo v slovenskem prevodu
razširili tako, da ga lahko uporabljajo tudi uporabniki drugih Unixov,
posebej FreeBSD), in dodatne pakete kot Ghostscript. Vsebino
priročnika ,,TeTeX HOWTO: Lokalni vodnik po teTeXu za Linux`` je
pravno zaščitil &copy; 1997 njegov avtor Robert A. Kiesling. Dovoljeno
je razširjati ta dokument, v celoti ali deloma, če se izkaže priznanje
avtorju in Dokumentacijskem projektu za Linux (LDP). Registrirane
blagovne znamke so last njihovih imetnikov. Prosim, pošljite vse
pritožbe, predloge, popravke in razne druge zadeve na <tt><htmlurl
url="mailto:kiesling@terracom.net" name="kiesling@terracom.net"></tt>,
da bom lahko kar se da popolno in ažurno vzdrževal ta
dokument. Prosim, pošljite pripombe na slovenski prevod na
<tt><htmlurl url="mailto:roman.maurer@amis.net"
name="roman.maurer@amis.net"></tt>.

<toc>
<sect>Uvod
<p>
<bf>Pogosto zastavljeno vprašanje št. 1: Moj računalnik je pravkar
požrl podatke DEVETIH gosto formatiranih disket. KAJ SE JE
ZGODILO?</bf>

<bf>Odgovor:</bf> Namestitev teTeXa na Chanel3, moj prenosni Compaq,
je bila, kot da bi z višine 15 metrov namestil 6-metrski odsek
betonskega mosta natanko na njegovo mesto. teTeX je velik paket. Še
več, je skoraj popolna implementacija TeXa 3.1415 in LaTeXa 2e za
Linux.  TeX sam je že dovolj obširen predmet, da boste preživeli
ostanek svoje računalničarske kariere v lovljenju koraka z zadnjim
krikom mode TeXovega sveta.  To se pravi, namestitev in uporaba teTeXa
ni za plašne, niti za zaletave.  Ta paket potrebuje dovolj
kvalitetnega časa.

Thomas Esser, avtor teTeXa, se je potrudil, da je naredil svoj paket
hiter, popoln in lahek za uporabo. Ker obstaja izvedba TeXa za
praktično vsak resen (in tudi za kar nekaj ,,neresnih``) operacijski
sistem na svetu, morajo razvijalci poskrbeti za namestitvene postopke,
ki bodo delovali na vseh. Odtod lahko pojasnimo del teTeXove
velikosti.  To tudi pojasni dejstvo, da so delčki, potrebni za
delujočo namestitev teTeXa, raztreseni po vsem vašem bližnjem arhivu
CTAN.

CTAN je angleška kratica za Izčrpno omrežje arhivov TeXa
(angl. Comprehensive TeX Archive Network), vrsta mest za anonimni FTP,
ki arhivirajo TeXove programe, makroje, pisave in dokumentacijo.
Verjetno se boste dodobra seznanili vsaj z enim mestom CTAN.  V tem
sestavku pot kot <tt>CTAN/contrib/pstricks</tt> pomeni ,,glejte imenik
<tt>contrib/pstricks</tt> na vašem najbližjem mestu CTAN``.  Glejte
razdelek <ref id="appendix-a" name=",,Dodatek A: Seznam arhivov
CTAN``"> za trenutni spisek mest CTAN in njihovih zrcalnih mest.

K sreči so nekateri obzirni razvijalci distribucij Linuxa za nas
zbrali vse potrebne koščke na enem mestu. teTeX pride poleg vseh
večjih distribucij Linuxa.

Če nimate distribucije Slackware, RedHat, ali Debian GNU/Linux, lahko
namestite teTeX z njegove uradne distribucije s CTAN.  V nekaterih
primerih je to bolj zaželeno. Za podrobnosti glejte razdelek <ref
id="install_notes" name=",,O namestitvi``">.

Če imate na svojem sistemu že nameščen teTeX in bi radi skočili
direktno na razlago, kako ga uporabiti, preskočite prva dva razdelka
in začnite brati razdelek <ref id="sec-using" name=",,Uporaba
teTeXa``">.
 
<sect>Kaj je TeX?  Kaj je LaTeX?  Kaj je teTeX?<label id="overview">
<p>

teTeX je izvedba TeXa za sisteme z operacijskim sistemom Unix.  Je
izdelek Thomasa Esserja, &lt;<htmlurl
url="mailto:te@informatik.uni-hannover.de"
name="te@informatik.uni-hannover.de">&gt;.  V izdaji teTeXa za Linux
tečejo samo izvedljivi programi pod Linuxom, pisave pa so podane v
obliki, uporabni pod sistemom teTeX za Linux.  (Razdelki o namestitvi
teTeXa se osredotočajo na različico Linuxa za i386.  Za namestitev
teTeXa na MkLinux ali Linux/Alpha naj bi zadostovala le zamenjava
ustreznega arhiva binarnih programov med namestitvijo.)  Ostanek kode,
TeX in sam LaTeX, je prenosljiv med zelo različnimi stroji.

Poleg izvedljivih programov distribucija vključuje popoln paket TeXa
in LaTeXa, metafont in njegovo izvorno kodo, <tt>bibtex(1)</tt>,
<tt>makeindex(1)</tt> in <em>vso</em> dokumentacijo ... več kot 4
megabyte jo je.  Dokumentacija pokriva vse, kar morate vedeti kot
začetnik. Torej le namestite vse dokumente. Ne le zato, ker bi jih
hoteli vse prebrati, pač pa tudi zato, ker dokumenti že sami ponujajo
veliko primerov ,,žive`` kode za TeX in LaTeX.

V primerjavi z drugimi izvedbami TeXa je namestitev teTeXa skoraj
trivialna, tudi brez posebnih distribucijskih paketov za Linux, če ne
štejete napora, potrebnega za prenos distribucij prek FTP ali
vstavljanja in odstranjevanja na desetine distribucijskih disket.  Če
imate CD-ROM z distribucijo teTeXa, je potrebno še manj napora, da ga
dobite in namestite.

TeX je stavni sistem, ki ga je razvil profesor Donald Knuth z univerze
v Stanfordu. To je nizko-nivojski stavni jezik, ki omogoča delovanje
visoko-nivojskih paketov kot je LaTeX.  LaTeX je v bistvu le skupek
makroukazov v TeXu, ki poskrbi za udoben, vnaprej določen format
dokumentov za končne uporabnike. Če so vam všeč formati, ki jih ponuja
LaTeX, se vam morda ne bo treba nikoli naučiti programiranja v surovem
TeXu.  Razlika med tema dvema jezikoma je kot razlika med zbirnikom in
C-jem. Lahko imate hitrost in prožnost TeXa, ali udobnost LaTeXa. Kar
nas privede do naslednjega odgovora.

<bf>Odgovor: Zamešali ste vrstni red! Hočem vedeti, kaj natančno moram
dobiti, če želim na svojem sistemu imeti TeX!</bf>

Pomembno je, da si zapomnite, da TeX ureja le stavni del priprave dokumentov.
Izdelava izhoda s TeXom je kot prevajanje izvorne kode v objektno kodo, ki
se mora še vedno povezati.  Vhodno datoteko pripravite s tekstovnim
urejevalnikom -- kar večina ljudi pojmuje za ,,urejanje besedil`` --
in stavite dokument z vhodne datoteke s TeXom, da dobite, od
izpisovalne naprave neodvisno, izhodno datoteko, imenovano datoteko
<tt>.dvi</tt>.

Potrebujete tudi izhodne gonilnike za vaš tiskalnik in grafični
zaslon.  Ti izhodni gonilniki prevedejo izhod TeXa v datoteki
<tt>.dvi</tt> tako, da se prikaže na vašem zaslonu ali papirju. To
programje je splošno znano kot ,,dviware``.  Na primer, TeX vpiše le
zahtevo po določenih znakih.  Delo prevajalnika izhoda <tt>.dvi</tt>
pa je poiskati pravo pisavo za izpisovalno napravo, če je to potrebno,
 ne glede na to, ali je to zaslon ali tiskalnik.  Ta dodatni korak se
vam morda zdi nepotrebno kompliciranje, a abstrakcija omogoča
dokumentom enak prikaz na različnih napravah brez spreminjanja
izvornega dokumenta.

Pravzaprav velik delež kompleksnosti TeXa in torej tudi LaTeXa, izhaja
iz njegove izvedbe različnih znakovnih sistemov in načinov, kako so te
pisave določene. Velik napredek LaTeXa 2e glede na njegove prednike je
način, na katerega uporabnik določa pisave, bivša Nova shema za izbiro
pisav (angl. NFSS, New Font Selection Scheme). (Glejte razdelka <ref
id="characters" name=",,Znaki in znakovni stili``"> in <ref
id="postscript-fonts" name=",,Uporaba postscriptnih znakov``">.)

V distribuciji teTeXa je priloženo približno ducat standardnih pisav,
kar je povsem dovolj za vaš začetek.  Priložene so tudi datoteke
<tt/.tmf/ (TeX Font Metric) z opisi razsežnosti znakov v naboru.  Če
potrebujete dodatne pisave, preprosto namestite izvorne datoteke za
<tt>metafont</tt>.  Pripomočki teTeXa za <tt>.dvi</tt> bodo samodejno
priklicali <tt>metafont</tt> in spotoma naredili znake družine
Computer Modern, ki jih potrebujete.

Mimogrede, črke besede ,,TeX`` so grške, tau-epsilon-hi. Ne gre za
bratovščino, kakršne so v navadi po ameriških srednjih šolah, pač pa
za koren grške besede <em>tehne</em>, ki pomeni umetnost in/ali
znanost. ,,TeX`` se izgovarja ,,Teh``.  Profesor Knuth v knjigi
<em>The TeXBook</em> (glejte spodaj) pravi, da se TeX izgovarja tako,
da se rima z ,,yecch`` in še: ,,Če se postavite pred monitor in
pravilno izgovorite ,TeX`, se bo ekran orosil.``

Ko pišete besedo ,,TeX`` na znakovnih napravah, vedno uporabljajte
standardno velikost črk, ali makroukaz <tt>\TeX{}</tt> pri
stavljenju.  Tako se TeX razlikuje od drugih stavnih sistemov.

Ko že govorimo o tipkanju, vsi urejevalniki besedil, ki delajo v
Linuxu -- <tt/nvi(1)/, <tt/jed(1)/, <tt/joe(1)/, <tt/jove(1)/,
<tt/vi(1)/, <tt/vim(1)/, <tt/stevie(1)/, <tt/emacs(1)/, microemacs --
lahko naredijo vhodno datoteko za TeX, če le urejevalnik bere in piše
navaden tekst po kodi ASCII (še bolje pa, če lahko bere in piše po
kodi ISO 8859-2, znani tudi kot ISO Latin 2).  Moja osebna izbira je
različica urejevalnika GNU Emacs. Za to obstaja več razlogov:
<itemize>
 <item>Zaradi Emacsovih načinov za TeX in LaTeX posebna,
samostojna, ukazna lupina za TeX ni potrebna.
 <item>Emacs zna samodejno vstaviti TeXovske ,,narekovaje``, za
razliko od običajnih v ASCII.
 <item>Emacs ima integrirano podporo za hipertekstovni dokumentacijski
sistem <tt>texinfo</tt> in <tt>makeinfo</tt>.
 <item>Emacs je široko podprt. Različica 19.34, na primer, je
vključena v vse večje distribucije Linuxa.
 <item>Emacs naredi vse, razen tega, da vam zjutraj namaže kruh z
maslom.
 <item>Emacs je prost.
</itemize>

Zbrati je treba veliko programja.  Med tem se začnite ,,učiti`` TeXa
in LaTeXa.  Pomnite, da sta bila teTeX in paket pisav načrtovana kot
dve ločeni enoti: izvedljivi program teTeX in skripti za ukazne
lupine, kot se razširjajo z Linuxom, so bili zgrajeni posebej za ta
sistem, toda distribucije pisav CM, EC, American Mathematical Society,
ali druge, delujejo na veliko različnih platformah.  Med zbiranjem
datotek, ki jih potrebujete, lahko naredite nekaj premora, da poiščete
dokumentacijo, ki jo boste potrebovali.

<sect1>Viri nadaljnjih informacij<label id="books">
<p>
Na Internetu ali pri komercialnih založbah obstaja veliko uporabniških
priročnikov. Glede na število omemb, ki jih dobijo v Usenetovi
novičarski skupini <htmlurl url="news:comp.text.tex"
name="comp.text.tex"> so najbolj uporabna -- in dokončna --
komercialno dostopna besedila za začetnike:
<itemize>
 <item><em>Leslie Lamport: LaTeX: A Document Preparation System</em>,
272 strani. Če nameravate uporabljati LaTeX namesto surovega TeXa (kar
vam močno priporočamo), bo to nepreklicno vaša referenca.
 <item>Če morate uporabljati surovi TeX (plain TeX), je vaša
definitivna referenca knjiga Donalda Knutha <em>The TeXBook</em>, 483
strani.  Potrebovali jo boste tudi, če načrtujete izdelavo kakšnega
resnega razreda spisa, paketa ali pisanje makroukazov za LaTeX.
 <item><em>The LaTeX Companion</em>, avtorji: Michel Goosens, Frank
Mittelbach in Alexander Samarin, 530 strani, je bolj napredna od
zgoraj omenjene Lamportove.  Če se prvič srečujete s TeXom ali
LaTeXom, se boste morda čutili izgubljene (jaz sem se).  Vendar, ko
morate dodajati razširitvene pakete kot PSNFSS (glejte razdelek <ref
id="postscript-fonts" name=",,Uporaba postscriptnih znakov``">) ali
<tt>bibtex(1)</tt>, program za indeksirano bibliografijo, je ta knjiga
ena najbolj cenjenih na tržišču.
</itemize>

Na vašem najbližjem mestu CTAN lahko zastonj dobite naslednje sestavke
v angleščini:
<itemize>
 <item>Tobias Oetiker, Hubert Partl, Irene Hyna in Elisabeth Schlegl:
<em>The Not So Short Introduction to LaTeX2e</em>, 69 strani.  Ta
čudoviti spis najdete na naslovu
<tt>CTAN/packages/TeX/info/lshort/*</tt>.  Lahko dobite različici
spisa v obliki PostScript ali DVI, pripravljeni na izpis, ali pravo
datoteko za LaTeX. Obstaja tudi nemška različica: <tt>lkurz.*</tt>.
Pred zbiranjem dokumentacije preberite datoteko <tt>README</tt>!
 
<item><em>A Gentle Introduction to TeX: A Manual for Self-Study</em>,
Michael Doob, 91 strani.  Ta spis najdete na naslovu
<tt>CTAN:packages/TeX/info/gentle.tex</tt>.  Tu zveste vse
najnujnejše, a manj stvari kot v njegovem zgoraj omenjenem sorodniku
za LaTeX.  Vseeno vas bo pripeljal na isto mesto kot priročniki za
LaTeX.  Če morate za vaše spise uporabljati navaden TeX, vam bo ta
sestavek razjasnil veliko od kompleksnosti čistega TeXa in naredil
njegovo uporabo skoraj preprosto.

<item>,,IMPRINT: The Newsletter of Digital Typography``, urednik:
Robert Kiesling.  Zavedam se, da je to VSILJIVA in NESRAMNA
samo-promocija.  Vendar naj bi vseeno vedeli, da je časopis IMPRINT
prost, zapisan v ASCII in dostopen po e-pošti.  IMPRINT se prikaže
približno enkrat mesečno in pokriva širok razpon urejanja besedil in
digitalnih slik, na začetniški in napredni stopnji.  Veliko obdelanih
tem ima posredno ali neposredno opraviti s TeXiranjem.  Poudarek je na
izdelavi industrijsko-standardnega stavljenega in tiskanega materiala.
Na IMPRINT se naročite s kratkim, človeško berljivim, sporočilom zame
na naslov <htmlurl url="mailto:imprint@macline.com"
name="imprint@macline.com">.

<item><em>The LaTeX Catalogue</em> je podatkovna baza dostopnih
paketov za LaTeX, zapisana v obliki za program <tt>bibtex(1)</tt>, ki
jo zbira in ureja Graham Williams.  Vključena je v teTeX in najnovejše
verzije so dostopne na svetovnem spletu.  Potrebujete paket, ki tiska
okvirje ali dela opombe na robu?  Tukaj boste našli ime in mesto
ustreznega paketa.  <em>The LaTeX Catalogue</em> je lociran v vaši
lokalni teTeXovi knjižnici v imeniku <tt><htmlurl
url="file:/usr/TeX/texmf/doc/help/Catalogue/index.html"
name="teTeX/texmf/doc/Catalog"></tt> in na spletnem naslovu <url
url="http://www.cbr.dit.csiro.au/~gjw/">.  Glejte razdelek <ref
id="latex-packages" name=",,Razširitveni paketi za LaTeX in drugi
viri``"> za nadaljne podrobnosti o paketih za LaTeX.

<item>Priročnik za Ghostscript avtorja Thomasa Merza, ki je dodatek o
Ghostscriptu v njegovi knjigi <em>PostScript &amp; Acrobat/PDF:
Applications, Troubleshooting, and Cross-Platform Publishing</em>.
Dobite jo na domači strani Ghostscripta (glejte razdelek <ref
id="ghostscript" name=",,Ghosctscript V. 5.03``">, ali z Merzove
domače strani na <url url="http://www.muc.de/~tm/">.
</itemize>

Seveda obstajajo še drugi vodniki za uporabo TeXa in LaTeXa. Pokrivajo
različne poglede in različne teh sistemov z različnimi stopnjami
zahtevnosti.  Viri, ki jih citiram zgoraj so najizčrpnejši, kar jih je
v mojem dosegu in ciljajo na začetnike (ali skoraj začetnike).

Če vam gre resnično za nohte, lahko v najbližji papirnici kupite
spenjalnik listov in papir, na katerega potem natisnete omenjene
priročnike.  Zelo čuden pojav pri tehnični dokumentaciji je, da je
bolj uporabna, če je natisnjena.

Opazili pa boste, da so viri, omenjeni zgoraj, neodvisni od strojne
opreme.  Ne bodo vam povedali, kako uporabljati ravno teTeX. Večina od
njih se, pravzaprav, v teh zadevah sklicuje na nekakšen mistični
,,Lokalni vodnik``.  Ta in več sestavkov, ki pridejo poleg teTeXa,
skupaj predstavljajo malo-manj-mističen ,,Lokalni vodnik`` za
namestitev in delovanje teTeXa na Linuxu.

<sect2>Slovenski viri informacij<label id="slo-resources">
<p>
V slovenščini obstajata (kolikor je znano prevajalcu) dve knjigi o
TeXu in LaTeXu.  Čeprav ne obravnavata novega LaTeXa 2e, vam lahko
(sploh prva) služita kot zelo dober uvod v svet TeXa. Ti dve knjigi
sta
<itemize>
 <item>Vladimir Batagelj in Bojan Golli: <em>Povabilo v TeX, LaTeX,
BibTeX, PiCTeX</em>, DMFA &amp; ZRSŠ, 1990;
 <item>Marko Razpet: <em>Sedi in piši z LaTeXom!</em>, DMFA, 1991.
</itemize>

Slovenski uporabniki TeXa so združeni v neformalno združenje TeXCeH.
Obiščite njegovo domačo stran na spletnem naslovu <url
url="http://vlado.fmf.uni-lj.si/texceh/texceh.htm"> za več podatkov o
njegovem delovanju.  Dostopni so, na primer, slovenski delilni vzorci
za TeX.

Nekaj podatkov o lokalizaciji TeXa lahko dobite tudi v spisu
<em>Slovenian HOWTO</em> Primoža Peterlina, <url
url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Slovenian-HOWTO/"> ali v
novičarski skupini <url url="news://news.repro.si/bbs.fido38.tex">, ki
se izmenjuje s <tt>TEX.38</tt>, konferenco BBS-ov AdriaNeta.

<sect>O namestitvi<label id="install_notes"> 
<p>
Vse večje distribucije Linuxa vključujejo pakirano različico teTeXa in
vsaka distribucija ima svoje kaprice.  Metode pakiranja posameznih
distribucij povečini med seboj niso združljive.  Če poskušate
namestite teTeX z druge distribucije, vam bo lahko uspelo, a boste
prav gotovo zmedli podatke o upravljanju nameščenih paketov na vašem
sistemu.  Ko nameščate teTeX, glejte razdelek, ki ustreza vaši
distribuciji Linuxa, spodaj.

Vsa navodila za nameščanje teTeXa, opisana v tem razdelku, so splošna
in veljajo za vse različice Unixa, specifični sta le poglavji o Linuxu
in FreeBSD-ju.

Namestitev teTeXa je presenetljivo lahka za paket te velikosti. Ta
sestavek pokriva le večje ameriške distribucije Linuxa, ker nisem imel
časa dobiti in namestiti evropskih distribucij, na primer S.u.S.E.

Vendar namestitev splošne distribucije teTeXa ni nič težja kot
namestitev paketov z Linuxom. Glejte razdelek <ref id="generic-CTAN"
name=",,Splošna distribucija s CTAN``"> spodaj.

Razmisliti bi morali o namestitvi splošne teTeXove distribucije z
arhivov CTAN, če:
<itemize>
 <item>Vaš sistem ne počiva na nobeni od standardnih Linuxovih
distribucij.
 <item>Na vašem sistemu nimate pravic upravnika sistema.
 <item>Hočete ali potrebujete čisto zadnjo različico teTeXa ali
LaTeXa.
 <item>Za polno namestitev na disku nimate dovolj prostora.
 <item>Želite namestiti teTeX nekam drugam, ne na podimenike imenika
<tt>/usr</tt>.
 <item>Bi radi delili vašo teTeXovo namestitev z drugimi različicami
Unixa ali drugimi platformami na mreži.  V tem primeru vam svetujem,
da resno razmislite o namestitvi iz izvorne distribucije. Glejte
razdelek <ref id="source-install" name=",,Namestitev izvorne
distribucije``"> v nadaljevanju.
 <item>Želite zadnjo različico pisav Type 1 za teTeX.  Te so prav tako
v javni lasti in precej boljše kot pisave, vključene v prejšnje
izdaje.
</itemize>

Popolna namestitev binarne distribucije zavzame 40-50&nbsp;MB diska,
za gradnjo distribucije iz izvorne kode pa potrebujete 75&nbsp;MB
prostora, zato se pred začetkom prepričajte, da imate dovolj prostora
na disku.  Ni vam treba imeti nameščenega prevajalnika <tt>gcc(1)</tt>
ali okenskega sistema X Window System (čeprav vam X prav gotovo
pomaga, saj je veliko lažje predgledovati spise na zaslonu).  Vse kar
potrebujete je urejevalnik, ki zna izdelati besedilo v navadni kodi
ASCII (glejte razdelek <ref id="overview" name=",,Kaj je TeX?  Kaj je
LaTeX?  Kaj je teTeX?``">. Je lahko sploh še preprosteje?

Ghostscript V. 5.03 vam omogoča tiskanje dokumentov v PostScriptu na
ne-postscriptnih tiskalnikih in predogled postscriptnih dokumentov na
standardnih monitorjih VGA in zaslonih sistema X Window.  Če imate
postscriptni tiskalnik, ne boste potrebovali Ghostscripta za tiskanje
postscriptnih dokumentov.  Ghostscript ima tudi več drugih zmožnosti,
ki presegajo domet tega HOWTO-ja.

APSFILTER lahko avtomatizira postprocesiranje in tiskanje dokumentov
in vam močno olajša življenje z vašim tiskalnikom. Glejte razdelek
<ref id="aps-filter" name=",,APSFILTER``">.

Informacije o namestitvi tiskalniškega strežnika (angl. printer
daemon) in splošni namestitvi tiskalnikov v Linuxu najdete v razdelku
<ref id="lpd-daemon" name=",,Tiskalniški strežnik lpd(8)``"> in v
spisu spisu <htmlurl name="Printing HOWTO"
url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Printing-HOWTO-sl.html">.

<sect1>Splošna distribucija s CTAN, V. 0.4<label id="generic-CTAN">
<p>
Datoteke lahko dobite z enega od arhivov CTAN. Seznam arhivov je
napisan v razdelku <ref id="appendix-a" name=",,Dodatek: Seznam
arhivov CTAN``">.  V spodnjih primerih bomo datoteke pobirali z arhiva
CTAN na <htmlurl url="ftp://ftp.tex.ac.uk" name="ftp.tex.ac.uk">.

<sect2>Namestitev binarne distribucije
<p>
<sect3>Minimalna namestitev<label id="minimal-installation">
<p>
Najprej se priključite s FTP na <tt>ftp.tex.ac.uk</tt> in pojdite s
<tt>cd</tt> v imenik <tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/"></tt>.  Vzemite
datoteki <tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/INSTALL.bin"
name="INSTALL.bin"></tt> in <tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/install.sh"
name="install.sh"></tt> ter ju premaknite v najvišjenivojski imenik v
katerega želite namestiti teTeX, na primer <tt>/var/teTeX</tt>, če
nameravate namestiti teTeX v datotečni sistem <tt>/var</tt>.

Natisnite datoteko <tt>INSTALL.bin</tt>.  Imejte ta izpis pri roki,
saj opisuje, kako namestiti minimalno različico teTeXa.  Za minimalno
namestitev potrebujete 10--15&nbsp;MB diskovnega prostora, a vam
priporočamo, da namestite celoten paket teTeX, če je to le mogoče.

Za minimalno namestitev boste potrebovali vsaj datoteki <tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/base/latex-base.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/base/latex-base.tar.gz"></tt>
in <tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/base/tetex-base.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/base/tetex-base.tar.gz"></tt>.

Potrebovali boste tudi enega od dveh arhivov, ki vsebujeta izvedljive
programe za teTeX.  Izvedljive programe za vaš Unix najdete v imeniku
<tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/binaries/"
 name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/binaries/"></tt>.
Za Linux vzemite arhivno datoteko:
<itemize>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/binaries/i386-linux.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/binaries/i386-linux.tar.gz"></tt>,
če vaš sistem uporablja deljene knjižnice Linux ELF, <tt>ld.so(1)</tt>
vsaj različice 1.73, in knjižnico clibs vsaj verzije 5.09.  Če ne,
vzemite datoteko
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/binaries/i386-linuxaout.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/binaries/i386-linuxaout.tar.gz"></tt>,
ki je prevedena za sisteme, ki uporabljajo starejši format statičnih
knjižnic a.out.
</itemize>

Potem, upoštevajoč navodila v datoteki <tt>INSTALL.bin</tt>, izvedite
ukaz
<tscreen><verb>
# sh ./install.sh
</verb></tscreen>
ko ste v vrhnjem imeniku namestitve teTeXa. (Prepričajte se, da imate
tam tudi arhivne datoteke s teTeXom, ki ste jih pravkar pobrali.)  Čez
nekaj časa vas bo namestitveni program obvestil, da manjkajo nekateri
paketi za teTeX.  Če ste zadovoljni le z minimalno namestitvijo
teTeXa, se ne zmenite za ta opozorila in nadaljujte s postopkom.
Glejte razdelek <ref id="base-config" name=",,Osnovna nastavitev
sistema``"> za nastavitev osnovnega sistema teTeX.

Verjetno boste hoteli namestiti tudi manjkajoče pakete, v tem primeru
glejte naslednji razdelek.

<sect3>Popolna namestitev<label id="complete-installation">
<p>
Popolno namestitev teTeXa izvedete tako, da poberete z arhiva CTAN
 datoteke, navedene v prejšnjem razdelku, in še naslednje datoteke:
<enum>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/ams-doc.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/ams-doc.tar.gz"></tt>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/bibtex-doc.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/bibtex-doc.tar.gz"></tt>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/eplain-doc.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/eplain-doc.tar.gz"></tt>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/fonts-doc.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/fonts-doc.tar.gz"></tt>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/general-doc.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/general-doc.tar.gz"></tt>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/generic-doc.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/generic-doc.tar.gz"></tt>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/latex-doc.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/latex-doc.tar.gz"></tt>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/makeindex-doc.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/makeindex-doc.tar.gz"></tt>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/metapost-doc.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/metapost-doc.tar.gz"></tt>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/programs-doc.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/programs-doc.tar.gz"></tt>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/ams-fonts.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/ams-fonts.tar.gz"></tt>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/dc-fonts.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/dc-fonts.tar.gz"></tt>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/ec-fonts.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/ec-fonts.tar.gz"></tt>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/misc-fonts.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/misc-fonts.tar.gz"></tt>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/postscript-fonts.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/postscript-fonts.tar.gz"></tt>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/sauter-fonts.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/sauter-fonts.tar.gz"></tt>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/amstex.tar.gz" name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/amstex.tar.gz"> </tt>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/bibtex.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/bibtex.tar.gz"></tt>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/eplain.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/eplain.tar.gz"></tt>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/latex-extra.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/latex-extra.tar.gz"></tt>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/metapost.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/metapost.tar.gz">
</tt>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/pictex.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/pictex.tar.gz"></tt>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/pstricks.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/pstricks.tar.gz"></tt>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/texdraw.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/texdraw.tar.gz"></tt>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/xypic.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/xypic.tar.gz"></tt>
</enum>

Vse te datoteke morajo biti v najvišjem imeniku pod katerim hočete
imeti nameščen teTeX. Kot pri minimalni namestitvi, tudi tukaj
izvedite ukaz:
<tscreen><verb>
# sh ./install.sh
</verb></tscreen>

<sect3>Osnovna nastavitev sistema<label id="base-config">
<p>
Skript <tt>install.sh</tt> ugotovi prisotnost posameznih arhivov in
vam izpiše menu izbir.  Edina nastavitev, ki jo morate na tej stopnji
nastaviti, je nastavitev najvišje-nivojskega imenika, pod katerim
želite namestiti teTeX z izbiro ,,D``.  Seveda morate izbrati imenik,
v katerega starševskem imeniku imate dovoljenja za pisanje.  Na
primer, če nameščate teTeX v vaš domači imenik boste navedli
namestitveni imenik (angl. <em/install directory/) za teTeX kot
<tt>/home/john.q.public/teTeX</tt> in ko se vrnete v glavni menu,
izbrali ,,I`` za nadaljevanje namestitve. Pazite, da imenik morda že
ne obstaja; namestitveni skript <tt>install.sh</tt> ga mora ustvariti
sam.

Izbira, ki jo boste morda omogočili, je nastavitev imenika za
ustvarjene pisave.  Tudi če nameravate uporabljati le postscriptne
raztegljive pisave tipa Type 1, boste morda občasno obdelali datoteko,
ki potrebuje pisave Computer Modern.  Omogočanje te izbire zahteva
vnos imenika, ki naj ga uporablja.  V starševskem imeniku morate imeti
dovoljenja za pisanje.  Če nadaljujemo zgornji zgled, bi lahko
napisali <tt>/home/john.q.public/texfonts</tt>.  Če želite, da bodo
lahko vsi uporabniki sistema dostopali do že ustvarjenih pisav,
navedite tukaj splošno dostopen imenik kot
npr. <tt>/var/texfonts</tt>.  Vendar vam priporočam, da za to izbiro
ne uporabite privzetega imenika <tt>/var/tmp/texfonts</tt>, saj se
vsebina tega lahko pobriše ob prvem ponovnem zagonu računalnika in
potrebne pisave se bodo morale ponovno ustvariti.

Po določitvi izbire ,,I`` in namestitvi arhivov, določitvi različnih
dovoljenje in ustvarjanju povezav in formatnih datotek, kar vse
postori <tt>install.sh</tt>, se bo program končal s sporočilom, da
dodajte binarni imenik teTeXa v vašo okoljsko spremenljivko
<tt>&dollar;PATH</tt> in imenike, v katerih imate strani referenčnega
priročnika (za <tt>man</tt>) in datoteke za Info v okoljski
spremenljivki <tt>&dollar;MANPATH</tt> in <tt>&dollar;INFOPATH</tt>.
Dodajte, na primer, naslednje stavke
<tscreen><verb>
export PATH=&dollar;PATH:"/home/john.q.public/teTeX/bin"
export MANPATH=&dollar;MANPATH":/home/john.q.public/teTeX/man"
export INFOPATH&dollar;=INFOPATH":/home/john.q.public/teTeX/info"
</verb></tscreen>
v vaš prijavni skript <tt>&tilde;/.bash_profile</tt>, če uporabljate
ukazno lupino <tt>bash(1)</tt>, ali v vašo prijavni skript
<tt>&tilde;/.profile</tt>, če uporabljate drugo ukazno lupino.

Odjavite se in se ponovno prijavite, da boste zabeležili nove okoljske
spremenljivke.  Potem se prepričajte o pravilnosti namestitve s tem,
da poženete ukaz:
<tscreen><verb>
# texconfig confall
</verb></tscreen>

Nadalje, lahko nastavite teTeX, da bo deloval z vašo posebno strojno
opremo.  Glejte spodnji razdelek <ref id="post-install"
name=",,Podrobnosti nastavitev po namestitvi``">.
 
<sect2>Namestitev izvorne distribucije<label id="source-install">
<p>

Za namestitev teTeXa V. 0.4 iz izvorne kode, se prijavite s
<tt>ftp</tt> na mesto CTAN, na primer na <url
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/"> in poberite naslednje datoteke:
<itemize>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/INSTALL.src"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/INSTALL.src"></tt>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/sources/README.texmf-src"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/sources/README.texmf-src"></tt>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/sources/teTeX-lib-0.4pl8.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/sources/teTeX-lib-0.4pl8.tar.gz"></tt>
 <item><tt><htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/sources/teTeX-src-0.4pl7.tar.gz"
name="ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/sources/teTeX-src-0.4pl7.tar.gz"></tt>
</itemize>

Preberite navodila v datoteki <tt>INSTALL.src</tt>, potem se s
<tt>su</tt> prijavite kot upravnik sistema (root) in odpakirajte
datoteke v imenike, za katere imate dovoljenja za branje, pisanje in
izvajanje.

Ne pozabite uporabiti argumenta <tt>p</tt> za program <tt>tar(1)</tt>,
in spomnite se tudi preklicati izbiro <tt>noclobber</tt> ukazne lupine
<tt>bash(1)</tt>.  To lahko storite s kontraintuitivnim ukazom
<tscreen><verb>
# set +o noclobber
</verb></tscreen>
Opozarjamo vas, da argument <tt>+o</tt> ukaza <tt>set</tt>
<em>prekliče</em> spremenljivko; ravno obratno od tega, kar bi
pričakovali.

Dearhiviranje datoteke <tt>teTeX-lib-0.4pl8.tar.gz</tt> bo ustvarilo
imenik <tt>./teTeX</tt>.  Dearhiviranje datoteke
<tt>teTeX-src-0.4pl7.tar.gz</tt> bo ustvarilo imenik
<tt>teTeX-src-0.4</tt>.  Natisnite datoteko <tt>INSTALL.src</tt> in jo
imejte pri roki za izvedbo naslednjih korakov. Naredite <tt>cd
teTeX-src-0.4</tt> in po navodilih iz datoteke <tt>INSTALL.src</tt>
popravite <tt>./Makefile</tt>.  Nastaviti morate spremenljivko
<tt>TETEXDIR</tt>, ki kaže na absolutno pot do starševskega imenika
paketa teTeX.  To bo seveda podimenik <tt>teTeX</tt> imenika, v
katerem ste odpakirali izvorno kodo in knjižnične arhive.  Na primer,
če odpakirate arhive v svojem domačem imeniku, morate nastaviti
<tt>TETEXDIR</tt> na
<tscreen><verb>
/home/john.q.public/teTeX
</verb></tscreen>

Ostale izbire v datoteki <tt>Makefile</tt> so precej splošne.  S
prevajalnikom <tt>gcc(1)</tt> verzije 2.7.2 ali poznejše vam ni treba
narediti nobenih nadaljnjih prilagoditev, razen če imate nestandardne
nastavitve prevajalnika in knjižnic ali želite, da bi prevajalnik
delal nekatere dodatne optimalizacije ali iz kakega drugega razloga.
Preverite, da so spremenljivke <tt>USE_DIALOG</tt>,
<tt>USE_NCURSES</tt> in <tt>HAVE_NCURSES</tt> nastavljene pravilno za
vaš sistem, saj program <tt>dialog</tt> potrebuje nameščeno knjižnico
ncurses. Knjižnica <tt>ncurses(3x)</tt> je vključena v izvorno
distribucijo, torej naj bi privzete izbire v <tt>Makefile</tt>
delovale čisto v redu.  Če ne morete prepričati knjižnice
<tt>ncurses(3x)</tt>, da bi se prevedla ali povezala, lahko
<tt>texconfig(1)</tt> poženete tudi iz ukazne vrstice.

Če ste do te točke naredili vse pravilno, lahko napišete <tt>make
world</tt> v najvišjem imeniku izvorne kode in se malce sprostite,
medtem, ko se gradijo izvedljive datoteke teTeXa.  To lahko na
počasnejših sistemih traja tudi nekaj ur.

Ko računalnik zaključi gradnjo, nastavite okoljske spremenljivke
<tt>&dollar;PATH</tt>, <tt>&dollar;MANPATH</tt> in
<tt>&dollar;INFOPATH</tt> tako, da bodo vključevale tudi imenike s
teTeXom.  Stavki, ki jih morate dodati v datoteko
<tt>&tilde;/.bash_profile</tt> se torej v zgornjem primeru glasijo:
<tscreen><verb>
export PATH=&dollar;PATH":/home/john.q.public/teTeX/bin/i386-linux" 
export MANPATH=&dollar;MANPATH":/home/john.q.public/teTeX/man" 
export INFOPATH=&dollar;INFOPATH":/home/john.q.public/teTeX/info"
</verb></tscreen>

Spremenljivka <tt>&dollar;PATH</tt> se pri distribuciji izvorne kode
razlikuje od tiste pri binarni distribuciji.  Opazili boste, da je pot
do binarnih datotek <tt>teTeX/bin/i386-linux</tt> namesto preprosto
<tt>teTeX/bin</tt>, kot je to v binarni distribuciji.
 
Zdaj lahko poženete <tt>texconfig confall</tt>, da se prepričate, da
so poti pravilno nastavljene, in potem nadaljujete z nastavitvami
teTeXa kot pri binarni distribuciji.  Glejte razdelek <ref
id="post-install" name=",,Podrobnosti nastavitev po namestitvi``">
spodaj.
 
<sect1>Distribucije Linuxa 
<p>
<sect2>Slackware 3.2
<p>
Najprej se s <tt>ftp</tt> povežite z vašim najbližjim arhivnim mestom
za Linux.  Moje je <tt><htmlurl url="ftp://wuarchive.wustl.edu"
name="wuarchive.wustl.edu"></tt>.  Potem poiščite imenik z disketami
distribucije Slackware. Na <tt>wuarchive.wustl.edu</tt> je to
<tt><htmlurl
url="ftp://wuarchive.wustl.edu/systems/linux/sunsite/distributions/Slackware/slakware/"
name="systems/linux/sunsite/distributions/Slackware/slakware/"></tt>.
Mesta za Linux, ki zrcalijo <tt><htmlurl url="ftp://metalab.unc.edu"
name="metalab.unc.edu"></tt> bodo shranila te diskete v imeniku
<tt>distributions/Slackware/slakware/</tt>.  Popoln paket teTeX je
vsebovan na disketah serije <tt>t</tt> distribucije Slackware.
Poberite torej datoteke vseh devetih diskov <tt>t1</tt> --
<tt>t9</tt>. Prepričajte se, da jih imate posortirane. Datoteke
shranite v ločenih podimenikih na trdem disku, imenovanih <tt>t1</tt>
-- <tt>t9</tt> ali pa na disketah, ki jih označite z oznakami od
<tt>t1</tt> do <tt>t9</tt>. Namestili jih bomo ročno.

To ni težko.  Namestitveni program distribucije Slackware naredi
potrebne imenike in odpakira datoteke.  Poda tudi opis posameznega
modula v distribuciji, kar vam pomaga pri odločitvi, ali naj ga
namestite ali ne.  V primeru teTeXa boste preprosto namestili vse
skupaj, saj je to tisto, kar bi itak morali storiti.

Predvidevamo, da imate vseh devet disket Slackwareove distribucije
teTeXa pri roki, organizirane, kot je opisano zgoraj.  Imeli boste
veliko datotek s podaljškom <tt>.tgz</tt>.  To je okrajšava za arhiv
programa <tt>tar(1)</tt>, stisnjen s programom <tt>gzip(1)</tt>.
Imena datotek zadoščajo omejitvi NS-DOS-a na 8+3 znakov. Dosovske
particije ali tako formatirane diskete lahko uporabite za shranjevanje
teh datotek.  Arhivi se tudi začnejo s črkami <tt>tb</tt>, <tt>td</tt>
ali <tt>tm</tt> itd., kar je sestavljalčeva okrajšava za binarne
datoteke za TeX, dokumentacijo za TeX, makroukaze TeXa in tako naprej.
Za vas je ta razlika bolj akademske narave, saj boste namestili vse.

Preprosto zaženite Slackwareov pripomoček <tt>install</tt>.  Ne
delajte si skrbi z rekonfiguriranjem svojega sistema, zato izberite
postavko za dodajanje novega programja.  Izberite ustrezen izvorni
medij (diskete, particija trdega diska ali CD-ROM), določite, da bi
radi namestili datoteke serije <tt>t</tt> distribucije Slackware in da
ne želite biti vprašani o ničemer več; preprosto namestite vse arhive
s teh disket.  Če nameščate z disket, vam bo program povedal, kdaj
morate zamenjati disketo.  Če nameščate s trdega diska ali CD-ROM-a,
ni potrebna nobena vaša dodatna intervencija.

<sect3>Ročna namestitev za Slackware
<p>
Te vrstice so za ljudi, ki bi radi iz tega ali onega razloga ročno
namestili teTeX iz distribucije Linuxa Slackware.

Domnevamo, da ste zbrali Slackwareovo distribucijo teTeXa na diskete,
označene s <tt>t1</tt> do <tt>t9</tt>.  Priklopite disketo <tt>t1</tt>
z ukazom
<tscreen><verb>
# mount /dev/fd0 /mnt
</verb></tscreen>
če imate standardno nastavitev Linuxa. Pravzaprav lahko namesto
<tt>/mnt</tt> uporabite katerokoli točko priklopa, to pač upoštevajte
v nadaljevanju.

Najprej boste želeli narediti vrhnji imenik za teTeX. notranje poti
teTeXa so sicer določene relativno glede na njegove izvedljive
datoteke, vendar je distribucija Slackware arhivirana relativno na
korenski imenik <tt>/</tt>. Vrhnji imenik za teTeX je torej
<tscreen><verb>
/usr/lib/teTeX
</verb></tscreen>

Za vsako arhivsko datoteko <tt>.tgz</tt> v distribuciji prepišite to
arhivsko datoteko na imenik <tt>/usr/lib/teTeX</tt> in ponovite
naslednje ukaze:

Za te korake morate biti prijavljeni kot <tt>root</tt> in v korenskem
imeniku <tt>/</tt>.  Sam sem v demonstracijske namene uporabil arhiv
<tt>tb-xfig.tgz</tt>, seveda boste nadomestili to ime z imenom arhiva,
ki ga želite odpakirati.
<tscreen><verb>
# cp /mnt/tb-xfig.tgz /usr/lib/teTeX
# tar -zxvf /usr/lib/teTeX/tb-xfig.tar  &num; v, da bomo videli, kaj se dogaja!
# rm /usr/lib/teTeX/tb-xfig.tgz
</verb></tscreen>

Večina paketov za Slackware, ki sem jih videl, vključuje tudi
namestitveni skript, ki ga po odpakiranju samodejno izvede
namestitveni program te distribucije.  Po odpakiranju datotek poglejte
v imenik <tt>/install</tt>.  Če obstaja skript z imenom
<tt>doinst.sh</tt>, ga poženite kot <tt>root</tt> tako, da napišete:
<tscreen><verb>
# sh &lt; /install/doinst.sh
</verb></tscreen>

Ne vznemirjajte se zaradi izpisa imen datotek, ki se trenutno
dearhivirajo.  Sprostite se!  Privoščite si odmor, osvežite se s kavo
ali drugo osvežilno pijačo.  Za namestitev teTeXa morate narediti le
še nekaj korakov.  Obdelani so v razdelku <ref id="post-install"
name=",,Podrobnosti nastavitev po namestitvi``">.

<sect2>Debian GNU/Linux, V. 1.3
<p>
Namestitev teTeXa iz debianskega paketa je resnično
trivialna.  Sftpjajte najnovejšo stabilno različico teTeXovih
arhivskih datotek s strežnika za FTP <htmlurl
url="ftp://ftp.debian.org" name="ftp.debian.org">.  Distribucijo
teTeXa boste našli v imeniku <tt><htmlurl
url="ftp://ftp.debian.org/pub/debian/bo/binary-i386/tex/"
name="pub/debian/bo/binary-i386/tex"></tt>.

Vzemite naslednje datoteke z anonimnim FTP-jem (ne pozabite nastaviti
binarnega načina prenosa datotek z ukazom <tt>binary</tt>):
<itemize>
<item><tt><htmlurl url="ftp://ftp.debian.org/pub/debian/bo/binary-i386/tex/tetex-base_0.4pl6-5.deb" name="tetex-base_0.4pl6-5.deb"></tt>
<item><tt><htmlurl url="ftp://ftp.debian.org/pub/debian/bo/binary-i386/tex/tetex-bin_0.4pl6-8.deb" name="tetex-bin_0.4pl6-8.deb"></tt>
<item><tt><htmlurl url="ftp://ftp.debian.org/pub/debian/bo/binary-i386/tex/tetex-dev_0.4pl6-8.deb" name="tetex-dev_0.4pl6-8.deb"></tt>
<item><tt><htmlurl url="ftp://ftp.debian.org/pub/debian/bo/binary-i386/tex/tetex-doc_0.4pl6-1.deb" name="tetex-doc_0.4pl6-1.deb"></tt>
<item><tt><htmlurl url="ftp://ftp.debian.org/pub/debian/bo/binary-i386/tex/tetex-extra_0.4pl6-4.deb" name="tetex-extra_0.4pl6-4.deb"></tt>
</itemize>

Ko imate datoteke varno prenesene na trdi disk, postanite root in jih
namestite z uporabo pripomočka <tt>dpkg(1)</tt>:
<tscreen><verb>
# dpkg -i tetex-base_0.4pl6-5.deb
# dpkg -i tetex-bin_0.4pl6-8.deb
# dpkg -i tetex-dev_0.4pl6-8.deb
# dpkg -i tetex-doc_0.4pl6-1.deb
# dpkg -i tetex-extra_0.4pl6-4.deb
</verb></tscreen>

Namestitev bo trajala kar nekaj časa, saj imajo debianski arhivi
skripte, ki preverjajo nameščenost starega TeXa, gradijo formatne
datoteke <tt>.fmt</tt> za TeX in LaTeX, gradijo bazo za iskanje poti,
in gledajo druge nastavitvene podrobnosti.  A ko bodo končali, boste
imeli delujočo namestitev teTeXa, ki jo boste morali le še poučiti o
podrobnostih vašega lokalnega sistema; glejte razdelek <ref
id="post-install" name=",,Podrobnosti nastavitev po namestitvi``">.

<sect2>RedHat V. 4.2
<p>
Najbrž lahko namestite le želene dele teTeXa iz RedHatove
distribucije, a skladno s filozofijo ostalih razdelkov, bomo privzeli,
da boste slej ko prej potrebovali vse zmožnosti teTeXa in bi torej
morali namestiti popolno distribucijo.

Namestitev teTeXa iz paketov RPM pod RedHat Linuxom 4.2 poteka tako,
da se s <tt>ftp</tt> prijavite na <htmlurl url="ftp://metalab.unc.edu"
name="metalab.unc.edu"> ali bližnje zrcalo in s <tt>cd</tt> greste v
imenik <tt><htmlurl
url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/distributions/redhat/current/i386/RedHat/RPMS/"
name="pub/Linux/distributions/redhat/current/i386/RedHat/RPMS/"></tt>.

Nastavite <em>binarni</em> način prenosa datotek in prenesite
naslednje datoteke:
<itemize>
<item><tt><htmlurl url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/distributions/redhat/current/i386/RedHat/RPMS/tetex-0.4pl8-5.i386.rpm" name="tetex-0.4pl8-5.i386.rpm"></tt>
<item><tt><htmlurl url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/distributions/redhat/current/i386/RedHat/RPMS/tetex-latex-0.4pl8-5.i386.rpm" name="tetex-latex-0.4pl8-5.i386.rpm"></tt>
<item><tt><htmlurl url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/distributions/redhat/current/i386/RedHat/RPMS/tetex-afm-0.4pl8-5.i386.rpm" name="tetex-afm-0.4pl8-5.i386.rpm"></tt>
<item><tt><htmlurl url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/distributions/redhat/current/i386/RedHat/RPMS/tetex-dvilj-0.4pl8-5.i386.rpm" name="tetex-dvilj-0.4pl8-5.i386.rpm"></tt>
<item><tt><htmlurl url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/distributions/redhat/current/i386/RedHat/RPMS/tetex-dvips-0.4pl8-5.i386.rpm" name="tetex-dvips-0.4pl8-5.i386.rpm"></tt>
<item><tt><htmlurl url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/distributions/redhat/current/i386/RedHat/RPMS/tetex-xdvi-0.4pl8-5.i386.rpm" name="tetex-xdvi-0.4pl8-5.i386.rpm"></tt>
<item><tt><htmlurl url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/distributions/redhat/current/i386/RedHat/RPMS/tetex-texmf-src-0.4pl8-5.i386.rpm" name="tetex-texmf-src-0.4pl8-5.i386.rpm"></tt>
</itemize>

Zadnja datoteka morda ni nujno potrebna.  Vsebuje izvorno kodo LaTeXa,
če ga želite namestiti sami.  Če mislite v prihodnosti nadgraditi
LaTeX ne glede na binarne datoteke, je morda koristno imeti tudi to
datoteko.

Preprosto in v danem vrstnem redu namestite zgornje datoteke z uporabo
ukaza <tt>rpm -i</tt> in pojdite na razdelek <ref id="post-install"
name=",,Podrobnosti nastavitev po namestitvi``">.

<sect1>Ghostscript V. 5.03<label id="ghostscript">
<p>
Ghostscript je program, s katerim lahko tiskate ali gledate
postscriptne dokumente tudi na ne-postscriptnih napravah.  Ghostscript
se zelo hitro razvija in v vsako novo različico so vgrajene pomembne
spremembe.  Torej se izplača potruditi in namestiti različico
Ghostscripta, dostopno z njegove domače spletne strani <url
url="http://www.cs.wisc.edu/~ghost/">.

V času tega pisanja je trenutna verzija 5.03.  Arhiv Ghostscripta za
Linux je sestavljen iz naslednjih datotek:
<itemize>
<item><tt><htmlurl url="http://www.cs.wisc.edu/&tilde;ghost/ghostscript-5.03gnu.tar.gz" name="ghostscript-5.03gnu.tar.gz"></tt>
<item><tt><htmlurl url="http://www.cs.wisc.edu/&tilde;ghost/ghostscript-5.03jpeg.tar.gz" name="ghostscript-5.03jpeg.tar.gz"></tt>
<item><tt><htmlurl url="http://www.cs.wisc.edu/&tilde;ghost/ghostscript-5.03libpng.tar.gz" name="ghostscript-5.03libpng.tar.gz"></tt>
<item><tt><htmlurl url="http://www.cs.wisc.edu/&tilde;ghost/ghostscript-5.03zlib.tar.gz" name="ghostscript-5.03zlib.tar.gz"></tt>
<item><tt><htmlurl url="http://www.cs.wisc.edu/&tilde;ghost/ghostscript-fonts-std-5.03.tar.gz" name="ghostscript-fonts-std-5.03.tar.gz"></tt>
<item><tt><htmlurl url="http://www.cs.wisc.edu/&tilde;ghost/ghostscript-fonts-other-5.03.tar.gz" name="ghostscript-fonts-other-5.03.tar.gz"></tt>
</itemize>

Kaj je Ghostscript in zakaj ga potrebujete?  Ghostscript je pravzaprav
izdelovalnik rastrskih slik. Prevaja postscriptno kodo v več znanih
rastrskih oblik, na primer v tiste, ki jih razume vaš tiskalnik ali
zaslon, če sta opremljena s PostScriptom ali pa ne.  V praksi vam
Ghostscript dovoljuje uporabo pisav Type 1 in mešanje besedila in
grafike na kateremkoli tiskalniku ali grafičnem zaslonu, ki ga pozna
Ghostscript.

Kvaliteta pisave, ki pridejo poleg programa, se je v zadnjih nekaj
verzijah precej popravila.  To je zares pridobitev za uporabnike
Linuxa, ki morda ne morejo zapraviti na stotine dolarjev za
komercialne pisave.  Za znake poskrbijo znakovne knjižnice
Ghostscripta -- ne teTeX -- saj zna Ghostscript brati znakovne
zahteve, ki jih naredi <tt>dvips(1)</tt>.  Vendar so datoteke z
dimenzijami posameznih pisav za knjižnico pisav Ghostscripta (imajo
podaljšek <tt>.afm</tt>) že vključene v distribucijo teTeXa.

Za podatke o uporabi Ghostscripta glejte datoteko <tt>use.txt</tt> v
distribuciji Ghostscripta in sestavek <htmlurl name="Printing-HOWTO"
url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Printing-HOWTO-sl.html">,
nastal v okviru Dokumentacijskega projekta za Linux.  Na Internetu je
dostopen tudi priročnik za Ghostscript.  Glejte razdelek <ref
id="books" name=",,Viri nadaljnjih informacij``">.

Ali pa namestite APSFILTER in mu pustite, da sam poganja Ghostscript
(glejte razdelek <ref id="aps-filter" name=",,APSFILTER``">).

Zadnje, a pomembno navodilo: Priporočam, da sami prevedete Ghostscript
za vaš sistem, če je le mogoče.  S kombiniranjem različnih verzij
Ghostscripta in knjižnice svgalib lahko hitro nastane zmeda. Različica
Ghostscripta, ki je vključena v serijo <tt>AP</tt> distribucije
Slackware, je 2.6.2 in nima vgrajene podpore za okna X.  Morda boste
imeli probleme, preden boste zanjo našli ustrezno različico knjižnice
svgalib. Menda v paketu <tt>XAP</tt> za Slackware (in najbrž tudi v
drugih distribucijah) obstaja različica Ghostscripta s podporo za X11,
a je še nisem preizkusil.  Prevajanje Ghostscripta za vaš sistem je
precej enostavnejše, tako se mi vsaj zdi. (Poleg tega lahko pri
prevajanju vključite podporo za tiskalnike, ki so v zapakiranem paketu
ostali prezrti, na primer za Epson Stylus 800, opomba prevajalca.)

Pomembno se je tudi zavedati, da obstajata dve izdaji in distribuciji
Ghostscripta: komercialni Aladdin Ghostscript in GNU Ghostscript, ki
za nekaj let caplja za Aladdin Ghostscriptom.  To je zaradi
Ghostscriptove edinstvene licenčne pogodbe.  Glejte <htmlurl
name="Printing HOWTO"
url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Printing-HOWTO-sl.html"> za
več informacij o tem.

Podpora svgalib za GNU Ghostscript 3.33 je vključena v majhen arhiv,
ki vsebuje le datoteko <tt>.diff</tt>.  Ghostscript 3.33 za X ima
vključeno tudi podporo za obliko JPEG, torej naj bi vključili tudi
izvorno kodo knjižnice za JPEG.  Ustrezne arhive lahko najdete na vseh
distribucijskih mestih programja GNU, kot je na primer
<url url="ftp://prep.ai.mit.edu/pub/gnu">.
 
<sect1>APSFILTER<label id="aps-filter">
<p>

Na svetu so programski paketi, ki vam poenostavijo življenje.
APSFILTER je že eden od njih.  Napisal ga je Andreas Klemm.  APSFILTER
deluje s kateremkoli, z BSD združljivim, tiskalniškim strežnikom (kar
pomeni, da imate program <tt>lpd(8)</tt> in datoteko
<tt>/etc/printcap</tt>; glejte spodaj) in ponuja transparentno
tiskalniško podporo za datoteke ASCII, DVI in postscriptne datoteke,
kot tudi za datoteke, stisnjene s programoma <tt>gzip(1)</tt>,
<tt>compress(1)</tt> in drugimi.

Ko enkrat uspešno namestite APSFILTER, lahko natisnete datoteko v
obliki PostScript na katerikoli tiskalnik, ki ga pač že imate, z
ukazom
<tscreen><verb>
&dollar; lpr file.ps
</verb></tscreen>

Če želite natisniti datoteko ASCII brez postscriptnega prevajanja,
lahko napišete
<tscreen><verb>
&dollar; lpr -Praw file.asc
</verb></tscreen>

Osupljivo.

APSFILTER je presenetljivo lahko namestiti, če upoštevamo, da deluje z
veliko ločenimi elementi vašega sistema.  Namestitev splošne
distribucije programa APSFILTER pa zahteva, da imate na sistemu
trenutni prevajalnik <tt>gcc(1)</tt>, saj APSFILTER zgradi nekaj
svojih filtrov šele med namestitvijo.  No, nekatere distribucije
Linuxa ponujajo že zgrajene verzije, zato najprej preverite svojo
natančno distribucijo.

V vsakem primeru boste potrebovali ustrezno nastavljen Ghostscript in
<tt>lpd(8)</tt>.  Najnovejši APSFILTER leži v Linuxovih arhivih na
mestu <url url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/printing/">.

Uporabniki operacijskega sistema FreeBSD preberite poglavje o
tiskalniških filtrih na spletnem naslovu <url
url="http://www.si.freebsd.org/handbook/handbook93.html">.
 
<sect1>FreeBSD
<p>
Andrej Brodnik, &lt;<htmlurl
url="mailto:Andrej.Brodnik@IBC.IskraSistemi.Si"
name="Andrej.Brodnik@IBC.IskraSistemi.Si">&gt;, pravi takole:

Za vse, ki uporabljate FreeBSD in teTeX na njem, samo toliko v
pojasnilo, da vse splošne omembe o teTeX-u in njegovi uporabi za Linux
veljajo tudi za FreeBSD.  Le namestitev je preprostejša.  Če boste
prevajali teTeX na vašem stroju potrebujete le datoteko <url
url="ftp://ftp.freebsd.org/pub/FreeBSD/FreeBSD-current/ports/print/teTeX.tar">,
za Ghostscript datoteko <url
url="ftp://ftp.freebsd.org/pub/FreeBSD/FreeBSD-current/ports/print/ghostscript5.tar">
in za APSFILTER datoteko <url
url="ftp://ftp.freebsd.org/pub/FreeBSD/FreeBSD-current/ports/print/apsfilter.tar">.

Vse datoteke razstavite s programom <tt/tar/ in nato v vsakem od tako
ustvarjenih področij poženite program <tt/make/.  Vse ostalo se bo
zgodilo ,,samo od sebe``.

Če želite, lahko tudi uporabite že preveden ,,paket`` (package).

Razumljivo, na enako preprost način lahko namestite tudi kateregakoli
od ostalih 1000+ programov, ki so na voljo preko Interneta (vključno s
skoraj vsemi programi, ki tečejo pod operacijskim sistemom Linux).

<sect1>Tiskalniški strežnik <tt>lpd(8)</tt><label id="lpd-daemon">
<p>
Obstaja na kupe različic tiskalnikov in nastavitev. Usposobiti delujoč
tiskalniški strežnik (angl. <em>printer daemon</em>) ni mačji kašelj.
Če uporabljate teTeX na osebnem sistemu, lahko preprosto prepišete
izhod na datoteko, ki ponazarja gonilnik tiskalniške naprave (<tt>cp
output /dev/lp1</tt>), a to ni preveč zaželeno, ker s tem izgubite
filtracijske sposobnosti tiskalniškega strežnika. Če tiskate po
omrežju, je delujoči tiskalniški strežnik nujnost.

Osnovni program za tiskalniško upravljanje na BSD-jevskih sistemih
Unix je <tt>lpd(8)</tt>.  Ko natisnete datoteko z <tt>lpr(1)</tt>,
pravzaprav pošljete datoteko v tiskalniško čakalno vrsto.
<tt>lpd(8)</tt> natisne datoteke v istem vrstnem redu kot le-te
prihajajo.  Drugi tiskalniški pripomočki vključujejo <tt>lpq(1)</tt>,
ki prikaže vsebino tiskalniške čakalne vrste, in <tt>lprm(1)</tt>, ki
odstrani datoteke iz tiskalniške vrste.

Tiskalniški strežnik lahko opravlja tudi druge naloge, na primer
transparentno filtriranje izhoda različnih programov (z uporabo
filtrirnih programov kot zgoraj opisani APSFILTER), sprejema
tiskalniška opravila z drugih strojev v omrežju, pošilja tiskalniška
opravila na različne tiskalnike, če imate priključenega več kot enega,
in zadržuje tiskanje, dokler ne nakrmite tiskalnika s papirjem.

Podrobnosti o usposobitvi tiskalniškega strežnika boste našli v
sestavku <em>Printing-HOWTO</em>.  Veliko distribucij Linuxa ima že
nastavljene zbirke podatkov za <tt>lpd(8)</tt>.  Preverite najprej te,
saj vam bo to prihranilo precej dela.  Navadno se arhivirajo, precej
čudno, z imenom <tt>lpr</tt>, zato najprej poiščite ta program.
Zbirka za tiskalniški strežnik je dostopna tudi na arhivih Linuxa na
mestu <url url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/printing">.

Uporabniki FreeBSD-ja preberite priročnik o tiskanju na spletnem
naslovu <url
url="http://www.si.freebsd.org/handbook/handbook79.html">.
 
<sect>Podrobnosti nastavitev po namestitvi<label id="post-install">
<p>
Najprej boste hoteli prebrati datoteko <tt><htmlurl
url="file:/usr/lib/teTeX/texmf/doc/tetex/README" name="README"></tt>
Thomasa Esserja.  Vsebuje veliko namigov o nastavitvi teTeXa za vašo
izhodno napravo (npr. tiskalnik). Preberete jo lahko z ukazom
<tscreen><verb>
&dollar; less /usr/lib/teTeX/texmf/doc/tetex/README
</verb></tscreen>

Če je vaš tiskalnik priključen na <tt>/dev/lp0</tt>, jo lahko izpišete
z ukazom
<tscreen><verb>
&dollar; cat /usr/lib/teTeX/texmf/doc/tetex/README &gt;/dev/lp0
</verb></tscreen>

Ali, še bolje, uporabite ukaz <tt>lpr(1)</tt>: 
<tscreen><verb>&dollar; lpr /usr/lib/teTeX/texmf/doc/tetex/README
</verb></tscreen>

Nameščen morate imeti tiskalniški strežnik vaše distribucije Linuxa.
Če ga nimate, ga namestite po navodilih, ki pridejo poleg tega paketa.
Če nimate enega teh paketov ali želite sami namestiti tiskalniški
strežnik, glejte razdelek <ref id="lpd-daemon" name=",,Tiskalniški
strežnik lpd(8)``">.

Natisnite pogosto zastavljena vprašanja o teTeXu iz datoteke
<em>teTeX-FAQ</em> in jih imejte pri roki.  Vsebujejo nekaj koristnih
nasvetov za nastavitev gonilnikov izhoda teTeXa za vaš tiskalnik.  K
tem se bomo še vrnili.  V zadnjih izdajah teTeXa lahko
<em>teTeX-FAQ</em> preberete prek pripomočka <tt>texconfig</tt>.

Nato boste morda želeli določiti imenik, v katerega boste shranjevali
svoje lastne formatne datoteke za TeX.  teTeX išče lokalne vhodne
datoteke za TeX v imenikih, določenih z okoljsko spremenljivko
<tt>&dollar;TEXINPUTS</tt>.  Na računalniku Chanel3 sem dodal v
sistemski prijavni skript <tt>/etc/profile</tt> tole vrstico
<tscreen><verb>
export TEXINPUTS=".:&tilde;/texinputs:"
</verb></tscreen>

Posamezni uporabniki lahko nastavijo svoje lastne imenike
<tt>&dollar;TEXINPUTS</tt> z ustreznim dodatkom v njihove datoteke
<tt>&tilde;/.profile</tt> ali <tt>&tilde;/.bash_profile</tt>, če
uporabljajo privzeto ukazno lupino <tt>bash(1)</tt>.  Okoljska
spremenljivka <tt>&dollar;TEXINPUTS</tt> pove teTeXu naj išče
uporabnikove stilne datoteke v podimeniku <tt>texinputs</tt> v
uporabnikovem domačem imeniku. Nujno je, da napišete dvopičje pred in
za tem imenikom.  teTeX bo pripel vašim lokalnim imenikom še svojega.
Kakopak hočete, da teTeX najprej išče lokalne formatne datoteke, da
lahko uporabi lokalno verzijo katerekoli standardne datoteke, ki ste
jo spremenili (spreminjanje standardnih datotek je sicer zelo slaba
ideja).

Če nameščate teTeX kot root, dodajte v sistemsko pot imenik
<tt>/usr/lib/teTeX/bin</tt>.  Ponovno, če nameščate oseben izvod
teTeXa, dodajte imenik teTeXovih binarnih datotek v ospredje
spremenljivke <tt>&dollar;PATH</tt> z naslednjo vrstico v vaši
datoteki <tt>&tilde;/.profile</tt> ali <tt>&tilde;/.bash_profile</tt>:
<tscreen><verb>
export PATH="&tilde;/tetex/bin:"&dollar;PATH
</verb></tscreen>

Zdaj se prijavite kot <tt>root</tt>, poženite <tt>texconfig</tt> po
navodilih iz <em>teTeX-FAQ</em> in izberite tiskalnik, ki ga imate
priključenega na vaš sistem.  Prepričajte se, da boste pravilno
nastavili teTeX za vaš tip tiskalnika in za njegovo ločljivost.

Na koncu poženite program <tt>texhash</tt>.  Ta posodobi notranjo bazo
podatkov teTeXa o nameščenih datotekah.  Ta baza podatkov je
pravzaprav datoteka <tt>ls-lR</tt>. Vsakič, ko spremenite sistemsko
konfiguracijo teTeXa, morate pognati <tt>texhash</tt>, sicer teTeX ne
bo zaznal vaših sprememb.

<sect1>Kaj, če moj tiskalnik ni podprt?
<p>
Distribucija teTeXa vsebuje le omejeno število izhodnih gonilnikov za
datoteke DVI: <tt>dvips(1)</tt>, gonilnike za tiskalnike Hewlett
Packard LaserJet, in nič drugega.  Če imate tiskalnik, ki ni združljiv
s HP LaserJet imate dve možnosti: lahko uporabljate <tt>dvips(1)</tt>
in Ghostscript, kar vam tako ali tako priporočam iz že omenjenih
razlogov, ali lahko poiščete druge vire dviwarea.

Na Linux je preneseno nekaj gonilnikov DVI, ti so dostopni kot že
zgrajene binarne datoteke.  Najdete jih v Linuxovih arhivih na mestu
<url url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/apps/tex/dvi/">.
 
Glavno knjižnico dviwarea vzdržujejo v arhivih univerze v Utahu.  Če
tam ne najdete gonilnika DVI, ki podpira vaš tiskalnik, ga verjetno
sploh ni.  Z uporabo vzorcev, ki jih najdete tam, lahko napišete tudi
svoj lastni gonilnik.  URL te knjižnice je <url
url="ftp://ftp.math.utah.edu/pub/tex/dvi/">.
 
<sect>Uporaba teTeXa<label id="sec-using">
<p>
Vsaj teoretično ste vse pravilno namestili in ste pripravljeni za
uporabo.  teTeX je zelo velik programski paket.  Kot pri vsem
kompleksnem programju se boste tudi tu želeli učiti teTeXa počasi, da
vas ne bo prestrašila njegova kompleksnost.

Hkrati želite, da programje dela kaj koristnega. Namesto, da bi
gledali, kako se v TeXu postavi besedilo
<tscreen><verb>
``Hello, World!''
</verb></tscreen>
kot priporoča profesor Knuth v knjigi <em>The TeXBook</em>, bomo teTeX
raje preiskusili z nekaj njegovimi lastnimi sestavki.

Naslednji razdelek <ref id="print-documentation" name=",,Tiskanje
dokumentacije``"> je pravzaprav učbenik uporabe teTeXa.  Obravnava
tiskanje dokumentacije, vključene v teTeX (ki je seveda v formatih
LaTeX in <tt>.dvi</tt>). Razdelek <ref id="print-your-own"
name=",,Ukazi TeXa in LaTeXa``"> je bolj ,,zbirka kuharskih
receptov`` kot učbenik.  Govori o pravilnem stavljenju spisov v LaTeXu
in pokriva nekaj ukazov in okolij, ki jih boste uporabljali v bolj
pogostih razredih spisov.

Razdelek <ref id="latex-packages" name=",,LaTeXovi razširitveni paketi
in drugi viri``"> vam pove, kako uporabljati veliko že obstoječih
paketov za LaTeX, da boste prilagodili spise svojim specifikacijam.

<sect1>Tiskanje dokumentacije<label id="print-documentation">
<p>
Prvih nekaj klicev teTeXa morate biti prijavljeni kot <tt>root</tt>,
sicer metafont ne bo mogel narediti potrebnih imenikov za svoje
pisave. Program <tt>texconfig</tt> vsebuje izbiro, ki naredi znakovne
imenike pisljive vsemu svetu, a, če delate na večuporabniškem sistemu,
tega ne boste želeli iz varnostnih razlogov.

V vsakem primeru se bo <tt>metafont</tt> glasno pritožil, če nimate
ustreznih dovoljenj za pisanje v imenikih s pisavami, ker ne bo mogel
narediti novih imenikov.  Ne boste videli izhoda, ker boste imeli cel
kup znakov dolžine nič. To ni problem.  Odjavite se, se prijavite kot
<tt>root</tt> in ponovite sporno operacijo.

Še dobro, da z uporabo teTeXa ne morete narediti nobene prave škode.
To ni prevajalnik, kjer bi lahko, na primer, pokvarili korensko
particijo, če zablodi kazalec.  Kaj, niste prebrali teTeXovega
priročnika?  Seveda ga niste.  Še vedno je v distribuciji v obliki
izvorne kode in čaka, da ga kdo natisne.

Brez nadaljnjega odlašanja boste torej želeli prebrati teTeXov
priročnik.  Najdete ga v imeniku
<tt>/usr/lib/teTeX/texmf/doc/tetex</tt>.  Ime izvorne datoteke za
LaTeX je <tt>TETEXDOC.tex</tt>. (Podaljšek <tt>.tex</tt> uporabljamo
pri datotekah za TeX in za LaTeX.  Nekateri urejevalniki, kot
<tt>emacs(1)</tt>, ločijo obe obliki.)  Obstaja tudi distribucijska
datoteka <tt>TETEXDOC.dvi</tt>, morda jo boste shranili na varno mesto
-- npr. v drug imenik -- če boste pozneje hoteli preizkusiti vaše
gonilnike za <tt>.dvi</tt>.  Ko imate varno spravljeno, napišite
<tscreen><verb>
&dollar; latex TETEXDOC.tex
</verb></tscreen>

LaTeX bo izpisal veliko opozoril. Prvo je standardno:
<tscreen><verb>
LaTeX Warning: Label(s) may have changed. Rerun to get the  
cross-references right.
</verb></tscreen>

V navadi je zgraditi kazalo spisa tako, da ga LaTeXiramo dvakrat.
Torej ponovite ukaz.  Ostala opozorila lahko varno prezrete.
Obveščajo vas le, da so nekatere poti za FTP, omenjene v
dokumentaciji, preširoke za namenjen prostor.  (Če ste res
raziskovalni, poglejte v kakega od TeXovih virov za razlago ukazov
<tt>\hbox</tt> in <tt>\vbox</tt>.)

teTeX bo iz datoteke <tt>TETEXDOC.tex</tt> naredil več datotek.  Nas
trenutno zanima <tt>TETEXDOC.dvi</tt>.  To je od naprave neodvisen
izhod, ki ga lahko pošljete na zaslon ali na tiskalnik.  Če
uporabljate teTeX pod sistemom X Window, lahko predogledate spis s
programom <tt>xdvi(1)</tt>.

Za zdaj predpostavimo, da imate HP LaserJet II.  Napisali boste
naslednji ukaz:
<tscreen><verb>
&dollar; dvilj2 TETEXDOC.dvi
</verb></tscreen>

Ta bo izpisal datoteko <tt>TETEXDOC.dvi</tt> pretvoril v izhodno
datoteko PCL, vključno z nastavljivimi pisavami, ki bodo poslane
vašemu LaserJetu.  To ni lastnost TeXa ali LaTeXa, pač pa lastnost
gonilnika <tt>dvilj2(1)</tt>.  Drugi gonilniki <tt>.dvi</tt> poskrbijo
za naprave, ki jih pač podpirajo. <tt>dvilj2(1)</tt> bo izpolnil
znakovne zahteve, ki jih vsebuje izvorni spis za LaTeX, z najbližjimi
ekvivalenti, dostopnimi na sistemu.  V primeru navadnega tekstovnega
spisa kot je <tt>TETEXDOC.tex</tt> to ni težko.  Vsi znaki, ki jih
potrebuje <tt>TETEXDOC.tex</tt> se bodo zgenerirali z metafontom, ki
ga samodejno požene <tt>dvilj2(1)</tt> in naredili znake, ki jih še
nimate. (Če ste prvič pognali <tt>dvilj2(1)</tt>, mora program
narediti vse znake, kar lahko na zares počasnih strojih traja tudi do
nekaj dni.)  Obstaja več izbir, ki nadzorujejo izdelavo pisav z
<tt>dvilj2(1)</tt>; orisani so v priročniku.  Na tej točki vam naj ne
bi bilo treba neposredno upravljati z metafontom. Če morate to početi,
je šlo med vašo namestitvijo nekaj narobe. Vsi gonilniki <tt>.dvi</tt>
bodo neposredno poklicali metafont s pomočjo knjižnice za iskanje poti
kpathsea -- kar je sicer izven dometa tega spisa -- ni vam treba več
popravljati metafont-a, vse izvorne kode znakov za znakovno knjižnico
Computer Modern so vključene v distribucijo.

Datoteko <tt>TETEXDOC.lj</tt> lahko natisnete z ukazom
<tscreen><verb>
&dollar; lpr TETEXDOC.lj
</verb></tscreen>

Morda boste morali namestiti tiskalniški filter, ki razume PCL.
Podrobnosti izveste v <tt>Printing-HOWTO</tt>.

Vodnik <em>teTeX Guide</em> na devetih straneh ponuja uporabno znanje
za nadaljno nastavitev vašega sistema, nekaj sem omenil, večine pa
tale dokument ne pokriva.

Nekaj podatkov v naslednjem razdelku nisem mogel preveriti, ker imam
ne-postscriptni barvni črnilni tiskalnik HP Deskjet 400 nameščen na
vzporedni vmesnik računalnika Chanel3.  Vendar neimetje postscriptnega
tiskalnika ni ovira za tiskanje besedila in grafike v vaših
dokumentih.  Glejte razdelek <ref id="ghostscript"
name=",,Ghostscript``"> o namestitvi Ghostscripta, če ta še ni
nameščen na vašem sistemu.

<sect1>Ukazi TeXa in LaTeXa<label id="print-your-own">
<p>
<sect2>Struktura spisov
<p>

Priprava angleških (za slovenske glejte še razdelek <ref id="slovene"
name=",,Dodatek: LaTeX in slovenščina``">) spisov za stavljenje s
TeXom je preprosta.  Prepričajte se, da imate med posameznimi odstavki
navadne tekstovne datoteke prazne vrstice in poženite program TeX z
ukazom
<tscreen>
&dollar; tex <em>ime_vaše_datoteke</em>
</tscreen>

Rezultat bo datoteka s podaljškom <tt>.dvi</tt>.  Besedilo je
stavljeno v pisavi Computer Modern Roman velikosti 10 pik, z enojnim
razmakom, s poravnanim levim in desnim robom.  Če dobivate sporočila o
napakah zaradi posebnih znakov, na primer znaka za dolar, pred njega
postavite ,,ubežni znak``: poševnico nazaj: ,,<tt>\</tt>``, in še
enkrat poženite TeX na vaši datoteki.  Izhodno datoteko <tt>.dvi</tt>
lahko natisnete s prevajalnikom po vaši želji (glejte zgoraj).

Edina druga posebnost TeXovih vhodnih datotek je uporaba uvodnih in
zaključnih narekovajev.  Emacsov posebni način za TeX naredi to
samodejno.
<tscreen><verb>"To so narekovaji ASCII."
``To so   `TeXovi' narekovaji.''
,,To so ustrezni slovenski narekovaji.``
</verb></tscreen>

Za spreminjanje privzete oblike strani v TeXu glejte kak vodnik, na
primer zgoraj omenjeni spis <em>A Gentle Introduction to TeX</em>.

Sestavki, pripravljeni za LaTeX, zadoščajo nekaj posebnim pravilom, a
pri zahtevnejših spisih lahko LaTeX zelo olajša proces formatiranja
besedila.

V bistvu je LaTeX opisni jezik za dokumente (angl. document markup
language), ki poskuša ločiti izhodni stil od logične strukture spisa.
Na primer, za formatiranje naslova razdelka v TeXu bi bilo potrebno
določiti 36 pik razmika nad naslovom, potem sam naslov v krepkih črkah
velikosti 24 pik, potem kopiranje besedila naslova in številke v
kazalo in 24 pik prostora za naslovom.  Nasprotje tega je LaTeXov ukaz
<tt>\section{}</tt>, ki to delo opravi namesto vas.  Če želite v celem
spisu spremeniti stil izpisa naslova, spremenite le definicijo ukaza
<tt>\section{}</tt> namesto besedila v vašem spisu.  To vam lahko
prihrani ure ponovnega formatiranja dokumentov, ki imajo na ducate
strani.

Vsi LaTeXovi dokumenti imajo tri dele: začetna določila ali vzglavje
(<em>preamble</em>), besedilo telesa dokumenta (<em>body text</em>) in
zaključna določila (<em>postamble</em>).  Ti izrazi so del
standardnega žargona in jih uporabljajo vsi TeXperti.

Začetna določila določajo najmanj tip dokumenta, ki ga želimo izdelati
 -- t.i. razred dokumenta (<em>document class</em>) -- in stavek, ki
označuje začetek telesa spisa.  Na primer:
<tscreen><verb>
\documentclass{article}
\begin{document}
</verb></tscreen>

Zaključna določila so navadno zelo preprosta.  Razen v posebnih
primerih vsebujejo le stavek:
<tscreen><verb>
\end{document}
</verb></tscreen>

Opazili boste, da tvorita stavka <tt>\begin{document}</tt> in
<tt>\end{document}</tt> par.  V LaTeXu se to imenuje ,,okolje``
(<em>environment</em>).  Vse besedilo se mora pojaviti v okolju in
veliko ukazov deluje le na okolje, v katerem jih uporabite.  Okolje
<tt>document</tt> je edini primer okolja, ki nam ga LaTeX vsiljuje.
To se pravi, to je edino okolje, ki je nujno potrebno v vsakem
sestavku. (Izjema tega pravila je razred spisov <tt>letter</tt>,
namenjen pisanju pisem, v katerem morate tudi nujno določiti
<tt>\begin{letter}</tt> in <tt>\end{letter}</tt>.  Glejte razdelek
<ref id="letter-class" name=",,Pisma``">.)  Vendar se veliko
oblikovnih zahtev določi kot okolje.  Ta okolja so opisana v
naslednjih razdelkih.

Razrede spisov lahko kličete tudi z argumenti.  Namesto privzetega
tipa besedila, s črkami osnovne velikosti 10 pik, kot v prejšnjem
primeru, lahko določite osnovno velikost 12 pik:
<tscreen><verb>
\documentclass[12pt]{article}
</verb></tscreen>

Dokumentni razred <tt>article</tt> bo poskrbel za potrebne popravke.

Nekaj dokumentnih razredov se na splošno veliko uporablja.  Opisani so
spodaj.  Razred <tt>report</tt>, namenjen pisanju poročil, je podoben
razredu <tt>article</tt>, le da naredi posebno naslovno stran in začne
vsak nov razdelek na novi strani.  Razred <tt>letter</tt> vključuje
posebne definicije za naslove, pozdrave in zaključke, nekaj od teh je
tudi opisanih spodaj.

Posebej zapakirano LaTeXovo kodo, splošno znano kot ,,paket``
(<em/package/), lahko vključite z ukazom <tt>\usepackage{}</tt>.
<tscreen><verb>
\usepackage{fancyhdr}
</verb></tscreen>

Zgornji ukaz bo vključil LaTeXov stil v datoteki <tt>fancyhdr.sty</tt>
z enega od imenikov, ki jih določi <tt>TEXINPUTS</tt>, ki ste jih vi
in teTeX določili med namestitvijo in nastavitvijo. Uporaba:
<tscreen><verb>
\documentclass{article}
\usepackage{fancyhdr}
\begin{document}
</verb></tscreen>

Deklaracije <tt>\usepackage{}</tt> morajo biti navedene pred stavkom
<tt>\begin{document}</tt>; to se pravi, v začetnih določilih.

<tt>fancyhdr.sty</tt> razširja ukaz <tt>\pagestyle{}</tt> tako, da
lahko sami ustvarite obliko glave in noge strani, ki je navadno
določena z enim od standardnih stilov strani:
<tscreen><verb>
\pagestyle{plain}       &percnt; privzeti stil strani - številke strani centrirane na dnu strani 
\pagestyle{empty}       &percnt; ni glave in ne noge
\pagestyle{headings}    &percnt; na vrhu strani izpiše številko razdelka in strani
\pagestyle{myheadings}  &percnt; izpiše poljubno informacijo v glavi strani 
&percnt; Vse na desni strani odstotka je komentar.
</verb></tscreen>

Ukaz <tt>\pagestyle{}</tt> začne veljati šele z naslednjo stranjo.
Glavo in nogo trenutne strani spremenite z ukazom
<tscreen><verb>
\thispagestyle{stil_strani}
</verb></tscreen>

<sect2>Znaki in znakovni stili<label id="characters">
<p>
Znakovni stili so delno odvisni od pisav, določenih v dokumentu.
Vendar naj bi bila krepki (<em/bold/) in ležeči stil (<em/italic/)
poudarjanja mogoča za vsako pisavo na sistemu.  Tudi podčrtavanje
lahko uporabljate, čeprav formatiranje tega predstavlja posebne
probleme.  Glejte razdelek <ref id="latex-packages"
name=",,Razširitveni paketi LaTeXa in ostali viri``">, spodaj.

Besedilo lahko poudarite na več načinov. Najbolj prenosljiv način je z
ukazom <tt>\em</tt> (v TeXu, v LaTeXu je to ukaz <tt>\emph{}</tt>,
opomba prevajalca).  Vse besedilo v dosegu se postavi v ležeč
položaj. Na primer:
<tscreen><verb>
Ta beseda bo {\em poudarjena}.
</verb></tscreen>

Če imate ležeče besedilo, ki se zajeda v normalno besedilo, lahko
določite ,,kurzivni popravek``, ukaz za to je <tt>\/</tt>; se pravi
poševnica nazaj in poševnica.
<tscreen><verb>
Ta primer {\em se bo\/} izpisal pravilno.
Ta primer se {\em ne} bo izpisal pravilno.
</verb></tscreen>

Malo manj prenosni ukazi, a še vedno uporabni v primerih, ko nastopajo
sami, so poudarki z ukazi <tt>\it</tt>, <tt>\bf</tt> in <tt>\tt</tt>,
ki določijo obliko znakov v dosegu za ležečo, krepko in obliko
pisalnega stroja.
<tscreen><verb>
{\tt To besedilo je napisano z enotnimi razmaki},
{\it to besedilo bo kurzivno} in  
{\bf to besedilo bo krepko \dots} vse v enem odstavku.
</verb></tscreen>

Ukaz <tt>\dots</tt> izpiše tri pike, ki se ne razbijejo na koncu
vrstice ...

Najnovejša verzija LaTeXa, ki jo imate seveda vi, vključuje ukaze, ki
računajo tudi z gnezdenjem stilnih ukazov.
<tscreen><verb>
To {\it ni {\bf krepko-kurzivni stil!}}
</verb></tscreen>

teTeX stavi besedilo v ležečem načinu dokler ne pride do ukaza
<tt>\bf</tt>, takrat pa preklopi v krepki način.

Da bi se temu izognili, potrebuje nova shema izbire oblik pisav NFSS
tri parametre za vsako tipografijo: obliko (<em/shape/), vrsto
(<em/series/) in družino (<em/family/).  Vse pisave ne vključujejo
vseh teh stilov. LaTeX bo izpisal opozorilo, če mora nadomestiti
pisavo z drugo, obstoječo.

Določite lahko naslednje oblike pisav:
<tscreen><verb>
\textup{tekst}     &percnt; pokončna oblika (privzeto)
\textit{tekst}     &percnt; ležeče
\textsl{tekst}     &percnt; nagnjeno
\textsc{tekst}     &percnt; majhne velike črke (preskusite, no)
</verb></tscreen>

Dve vrsti, ki ju ima večina pisav, sta:
<tscreen><verb>
\textmd{tekst}     &percnt; srednja vrsta (privzeto)
\textbf{tekst}     &percnt; krepka vrsta
</verb></tscreen>

Na voljo so tri splošne družine tipografij:
<tscreen><verb>
\textrm{text}    &percnt; pokončne (privzeta)
\textsf{text}    &percnt; brez serifov
\texttt{text}    &percnt; pisalni stroj (enaki presledki, podobna Courier)
</verb></tscreen>

Z nastavitvijo teh treh parametrov lahko kombinirate učinke:
<tscreen><verb>
\texttt{\textit{Ta primer bo verjetno zahteval zamenjavo pisave,
saj malo pisav vsebuje kurzivne znake pisalnega stroja.}}
</verb></tscreen>

Privzeta družina znakov je Computer Modern, ki je rastrska pisava.
Druge družine znakov so navadno tipa PostScript Type 1.  Glejte
razdelek <ref id="postscript-fonts" name=",,Uporaba postscriptnih
znakov``"> za podrobnosti, kako jih nastaviti.

Obstaja veliko različnih akcentov in posebnih znakov, ki jih lahko
uporabite.  Tule jih je le nekaj.  (Poskusite jih natisniti na svojem
tiskalniku.)
<tscreen><verb>
\v{s}   \'{o}  \`{e}  \^{o}  \"{u}  \={o}  \c{c}
?`  !`    \copyright    \pounds    \dag
</verb></tscreen>

Končno so tukaj še znaki, ki se v TeXu in LaTeXu uporabljajo kot
ubežni znaki ali metaznaki.  Omenili smo že znak za dolar.  Popoln
seznam metaznakov, ki morajo biti navedeni skupaj s poševnico nazaj,
če jih želimo videti dobesedno, je:
<tscreen><verb>
&num; &dollar; &percnt; &amp; _ { }
</verb></tscreen>

Dostopne so tudi različne abecede, na primer grška abeceda in
cirilica.  LaTeX ponuja precej možnosti za stavljenje ne-angleških
besedil, ki so obdelane v katerem od tukaj naštetih referenc. Za
primer stavljenja slovenskih besedil glejte razdelek <ref id="slovene"
name=",,Dodatek: LaTeX in slovenščina``">.

<sect2>Robovi in presledki med vrsticami
<p>
Spreminjanje robov TeXovega ali LaTeXovega dokumenta ni preprosto
opravilo.  Veliko je odvisno od relativnega odmika besedila, za
katerega poskušate nastaviti rob.  Tudi položaj ukaza za spreminjanje
roba je pomemben.

Za nastavitev robov v vsem LaTeXovem dokumentu obstajata ukaza
<tt>\evensidemargin</tt> in <tt>\oddsidemargin</tt>.  Delujeta na leve
robe sodih oziroma lihih strani.  Na primer
<tscreen><verb>
\evensidemargin=1in \oddsidemargin=1in
</verb></tscreen>
doda palec (inch) na levi rob sodih in lihih strani kot dodatek
standardnemu odmiku enega palca. Ta dva ukaza zadevata celoten
dokument in bosta premikala telo besedila desno in levo po strani, ne
glede na lokalni odmik, zato jih je varno uporabljati tudi z
LaTeXovimi okolji kot <tt>verse</tt> in <tt>list</tt>.

Spodaj je nabor makroukazov za spreminjanje robov, ki sem jih napisal.
Ti imajo drugačen učinek kot ukaza, omenjena zgoraj. Ker uporabljajo
ukaze navadnega TeXa, ni nujno, da bodo spoštovali robove kateregakoli
okolja LaTeXa, a jih lahko postavite kamorkoli v vaš dokument in tako
spremenite odmike robov od tam naprej.
<tscreen><verb>
&percnt;&percnt;  margins.sty -- v. 0.1   by Robert Kiesling 
&percnt;&percnt;  Copies of this code may be freely distributed in verbatim form. 
&percnt;&percnt; 
&percnt;&percnt;  Some elementary plain TeX margin-changing commands. Lengths are 
&percnt;&percnt;  in inches: 
&percnt;&percnt;  \leftmargin{1}   &percnt;&percnt; sets the document's left margin in 1 inch. 
&percnt;&percnt;  \leftindent{1}   &percnt;&percnt; sets the following paragraphs' indent in 
&percnt;&percnt;                     1 inch. 
&percnt;&percnt;  \rightindent{1}  &percnt;&percnt; sets the following paragraphs' right margins 
&percnt;&percnt;                   &percnt;&percnt; in 1 inch. 
&percnt;&percnt;  \llength{3}      &percnt;&percnt; sets the following lines' lengths to 3 inches. 
&percnt;&percnt; 
\message{Margins macros...} 
\def\lmargin&num;1{\hoffset = &num;1 in} 
\def\lindent&num;1{\leftskip = &num;1 in} 
\def\rindent&num;1{\rightskip = &num;1 in} 
\def\llength&num;1{\hsize = &num;1 in} 
&percnt;&percnt; 
&percnt;&percnt; (End of margins macros.}
</verb></tscreen>

Postavite to kodo v datoteko <tt>margins.sty</tt> v vašem lokalnem
imeniku <tt>&dollar;TEXINPUTS</tt>.  Ukazi so opisani v komentiranem
delu datoteke.  V dokument jih vključite z ukazom
<tscreen><verb>
\usepackage{margins}
</verb></tscreen>
v začetnih določilih dokumenta.

Če smo že pri tem, če ne želite desne poravnave besedila, ki je
privzeta, napišite ukaz
<tscreen><verb>
\raggedright
</verb></tscreen>

Tudi določanje razmika med vrsticami je kar zapleteno.

Razdaljo med vrsticami besedila meri količina
<em/baselineskip/. Podana je kot absolutna količina. Na primer
<tscreen><verb>
\baselineskip=24pt
</verb></tscreen>
ali še bolje: 
<tscreen><verb>
\setlength{\baselineskip}{24pt}
</verb></tscreen>

Razlika med obema oblikama je v tem, da bo <tt>\setlength{}</tt>
spoštoval vsa pravila o dosegu, ki so v veljavi, ko uporabite ta ukaz.

Problem pri uporabi <tt>\baselineskip</tt> je ta, da prizadene tudi
razdalje med naslovi razdelkov, opombah po črto in podobnimi.  Skrbeti
morate, da bo razmik med vrsticami pravilen za tip besedila, ki ga
formatirate.  Obstajajo pa paketi makroukazov za LaTeX kot je
<tt>setspace.sty</tt>, ki vam pomagajo v teh primerih.  Glejte
razdelek <ref id="latex-packages" name=",,LaTeXovi razširitveni paketi
in drugi viri``">.
 
<sect2>Razredi spisov
<p>

LaTeX ponuja razrede spisov, ki omogočajo standardiziran format
spisov.  Poskrbijo za okolja za formatiranje seznamov, citatov, opomb
po črto in na robu in druge elemente besedila.  Splošno uporabljane
dokumentne razrede obravnavajo naslednji razdelki.

<sect3>Članki in poročila
<p>

Kot smo že omenili, sta si razred <tt>article</tt> za pisanje člankov
in razred <tt>report</tt> za pisanje poročil, precej podobna.  Glavna
razlika je v tem, da razred za poročila kot privzeto naredi naslovno
stran in začne vsak razdelek (<tt>\section</tt>) na novi strani.  V
splošnem pa sta si ta dva razreda podobna.

Naslove, povzetke in vrstice v teh dveh razredih opišete v začetnih
določilih na primer takole:
<tscreen><verb>
\title{Paritvene navade kaktusov}
\author{John Q. Public}
\abstract{Opis tega, kako navadni puščavski kaktusi iščejo primerne
vodne luknje, da lahko izvajajo svoje paritvene rituale.}
</verb></tscreen>

Ukaz 
<tscreen><verb>
\maketitle
</verb></tscreen>
na začetku besedila bo potem naredil posebno naslovno stran v
poročilnem razredu, ali pa naslov in povzetek na vrhu prve strani, če
pišete članek.

Razdelke in podrazdelke definirate z ukazi, ki vključujejo
<tscreen><verb>
\section
\subsection
\subsubsection
</verb></tscreen>

Ti ukazi bodo naredili standardne oštevilčene razdelke, ki se
uporabljajo v tehničnih spisih.  Za neoštevilčene razdelke uporabite:
<tscreen><verb>
\section*
\subsection*
\subsubsection* 
</verb></tscreen>

LaTeX ponuja veliko okolij za urejanje prikazanih stvari.  Citirani
tekst lahko vključite v okolje <tt>quotation</tt>:
<tscreen><verb>
\begin{quotation}
Zares, lahko se reče, da sem srečen:
če delam napake, jih ljudje zagotovo opazijo.
\end{quotation}
</verb></tscreen>

Za krajše citate lahko uporabite okolje <tt>quote</tt>.

Za urejanje poezije uporabite okolje <tt>verse</tt>: 
<tscreen><verb>\begin{verse}
Prvi sneg pada z neba \\
in se tali \\
na vročih kostanjih.
\end{verse}
</verb></tscreen>

Za prekinitev vrstice na pravih mestih morate uporabljati dvojne
poševnice nazaj.  Sicer bi LaTeX napolnil vrstico v pesemskem okolju,
kot v kateremkoli drugem.

Seznami prihajajo v več vrstah.  Za naštevalni seznam lahko uporabite
okolje <tt>itemize</tt>:
<tscreen><verb>
\begin{itemize}
\item To je prva postavka v seznamu.
\item Druga točka našega seznama...
\item ...
... in tako naprej.
\end{itemize}
</verb></tscreen>

Oštevilčen seznam naredite z okoljem <tt>enumerate</tt>: 
<tscreen><verb>\begin{enumerate}
\item Prvi korak nečesa.
\item Drugi korak.
\item \dots
\end{enumerate}
</verb></tscreen>

Opisne sezname podate v okolju <tt>description</tt>: 
<tscreen><verb>\begin{description}
\item{Pečica} Umazana, potrebuje nov pekač.
\item{Hladilnik}  Umazan. Žal mi je.
\item{Odtod in korito}  Popackan, prisoten vodni kamen.
\end{description} 
</verb></tscreen>

<sect3>Pisma<label id="letter-class">
<p>
Razred <tt>letter</tt> poskrbi za posebne definicije, ki jih lahko
uporabljamo za pisanje (ameriških) poslovnih pisem.

Okolje (tako je, zdaj pa okolje, ne razred) <tt>letter</tt> vzame en
argument, naslov prejemnika pisma. Ukaz <tt>address</tt>, ki se mora
pojaviti v začetnih določilih definira naslov pošiljatelja.  Podpis,
kot ga napišete po zaključku pisma, navedete z ukazom
<tt>signature</tt>.

LaTeXova koda preprostega poslovnega pisma lahko izgleda takole.
<tscreen><verb>
\documentclass[12pt]{letter}
\usepackage[slovene]{babel}
\usepackage[latin2]{inputenc}
\signature{Janez Priimkovič}
\address{Stekleni polž 123 \\ 1000 Ljubljana \\ Tel.: (061) 999-999}
\begin{document}
\begin{letter}{Opekarstvo in aranžerstvo, d.o.o.\\Pri opeki 13\\1000 Ljubljana}
\opening{Spoštovani!}
 
Glede ene vaših opek, ki sem jo našel na tepihu v moji dnevni sobi,
obkroženo z drobci razbitega okna ...
 
(Ostanek pisma.) 
 
\closing{S spoštovanjem,} 
 
\end{letter} 
\end{document} 
</verb></tscreen>

Opazili ste, da vsebuje naslov dvojne poševnice nazaj, ki določijo,
kje naj se vrstica prekine.

<sect1>Razširitveni paketi za LaTeX in drugi viri<label id="latex-packages">
<p>

Omenili smo že, da podčrtavanje kot oblika besedila predstavlja
posebne probleme (med katerimi je največji estetski: ne podčrtavajte,
sploh!; opomba prevajalca). Pravzaprav TeX nima problemov s
podčrtavanjem besedila, saj je to pogosto pri stavljenju matematičnih
izrazov.  V LaTeXu lahko podčrtate besede z ukazom:
<tscreen><verb>
\underline{podčrtano besedilo}
</verb></tscreen>

Problem nastane, ker se podčrtavanje ne prekine med vrsticami in, v
nekaterih primerih, lahko izgleda neenakomerno. Obstaja paket
makroukazov za LaTeX, imenovan <tt>ulem.sty</tt>, ki naredi
podčrtavanje za privzet način poudarjanja besedila in je eden izmed
veliko paketov za LaTeX, ki so dostopni prek Interneta.

Paket <tt>ulem.sty</tt> uporabite z ukazom v začetnih deklaracijah:
<tscreen><verb>
\usepackage{ulem}
</verb></tscreen>

Obstaja katalog <em>The LaTeX Catalogue</em> vseh dostopnih paketov z
enovrstičnimi opisi in poti na CTAN-u.  Za URL najnovejše izdaje tega
kataloga, glejte razdelek <ref id="books" name=",,Viri nadaljnih
informacij``">.

Paketi, ki so dostopni za LaTeX, vključujejo: 
<descrip>
<tag>ifthen</tag>Vključite pogojne stavke v svoje dokumente. 
<tag>initials</tag>Definira pisavo za lepšo kapitalizacijo prvega stavka. 
<tag>sanskrit</tag>Nabor znakov in preprocesor za izdelavo spisov v sanskrtu.
<tag>recipe</tag>Razred za LaTeX2e, s katerim stavite recepte. 
<tag>refman</tag>Različni stili za poročila in članke.
</descrip>

Pot v katalogu spremenite v uporaben URL poti na mestu za FTP tako, da
združite pot gostiteljevega URL-ja in najvišjo pot arhiva CTAN, po
katerem želite brskati.  Na primer, najvišji imenik CTAN mesta
<htmlurl url="ftp://ftp.tex.ac.uk" name="ftp.tex.ac.uk"> je
<tt>ctan/tex-archive</tt>.  Poln URL imenika s paketom <bf>refman</bf>
bo torej:
<tscreen><verb>
ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/ +
macros/latex/contrib/supported/refman =
 
ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/macros/latex/contrib/supported/refman/
</verb></tscreen>

Nekateri paketi imajo več datotek, v takih primerih je dana le pot do
njihovega imenika.

Če imate URL, lahko paket poberete s kateregakoli od mest CTAN,
naštetih v razdelku <ref id="appendix-a" name=",,Dodatek: Spisek
arhivov CTAN``">.

Vzamete lahko popoln seznam vsebine arhiva v datoteki
<tt>FILES.byname</tt>, ležeči v najvišjem imeniku arhiva.  Po arhivu
lahko iščete tudi ključno besedo s <tt>ftp(1)</tt> ukazom
<tscreen><verb>
quote site index &lt;ključna beseda&gt;
</verb></tscreen>

<sect>Mešanje teksta in grafike in pretvornik <tt>dvips(1)</tt>
<p>
V splošnem se ta razdelek nanaša na katerikoli dokument v TeXu ali
LaTeXu, v katerem se mešata besedilo in grafika. teTeX (kot večina
TeXovih distribucij) privzeto zahteva pisave Computer Modern. Tiskanje
spisov z raztegljivimi pisavami Type 1 ali grafiko je delo za program
<tt>dvips(1)</tt>.  <tt>dvips(1)</tt> lahko uporablja rastrske pisave
Computer Modern ali pa raztegljive pisave Type 1, ali kombinacijo obeh
tipov.  Najprej se osredotočimo na tiskanje in predogled grafike.

V splošnem boste hoteli oponašati ta postopek vsakič, ko bo LaTeXov
izvorni dokument vseboval stavek
<tscreen><verb>
\includepackage{graphics}
</verb></tscreen>
v začetnih deklaracijah. Ta stavek pove LaTeXu naj vključi v dokument
podporo, ki jo nudi paket <tt>graphics.sty</tt>. Za izvedbo nekaterih
slikovnih operacij obstajajo posebni ukazi, dokument v navadnem TeXu
vam navadno ne bo dal slutiti, da potrebujete <tt>dvips(1)</tt>.
Razlika bo vidna šele v izhodu, ko bo spis natisnjen z nekaterimi
manjkajočimi slikami in drugo grafiko.

Za zdaj se bomo ukvarjali le s tiskanjem spisov, ki uporabljajo paket
<tt>graphics.sty</tt> za LaTeX.  Morda boste želeli pogledati izvorni
vhod TeXa.  V distribucijo teTeXa ni vključen, je pa dostopen na
<htmlurl
url="ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/macros/latex/packages/graphics/grfguide.tex"
name="&tilde;CTAN/macros/latex/packages/graphics/grfguide.tex">.
Distribucija teTeXa vsebuje le ,,že prežvečeni`` izhod v obliki
datoteke <tt>.dvi</tt>.  Za to obstaja razlog, ki ima opraviti z
zahtevo za vključitev pisav Type 1 v izhod, če naj se spis natisne
pravilno.  Če želite <tt>grfguide.tex</tt> obdelati z LaTeXom, glejte
naslednji razdelek.  Za zdaj bomo poskušali dobiti uporaben izhod s
programom <tt>dvips(1)</tt>.

Datoteka <tt>grfguide.dvi</tt> leži v imeniku
<tscreen><verb>
texmf/doc/latex/graphics
</verb></tscreen>

Prva stvar pri tiskanju datoteke <tt>grfguide.dvi</tt> je, da jo
prevedemo v PostScript.  Za to uporabimo <tt>dvips(1)</tt>, ki naredi
to, na kar nakazuje njegovo ime. <tt>dvips(1)</tt> lahko pokličemo z
veliko izbirami, a (skoraj) najpreprostejša oblika je
<tscreen><verb>
&dollar; dvips -f -r &lt;grfguide.dvi &gt;grfguide.ps
</verb></tscreen>

Preklopna izbira <tt>-f</tt> pove dvipsu naj deluje kot filter, torej
bere podatke s standardnega vhoda in izpisuje na standardni izhod.
Dvipsov izhod lahko nastavite tudi tako, da se natisne z ukazom
<tt>lpr(1)</tt>. (Moja privzeta nastavitev je takšna, kar mi omogoča
tiskanje neposredno iz programa <tt>dvips</tt>.)  Postprocesorje, kot
je Ghostscript, in tiskalniške filtre, kot je APSFILTER (glejte
razdelek <ref id="aps-filter" name=",,APSFILTER``">), lahko nastavite
skladno z vašimi potrebami.  Če morate podajati izhod ročno v
postprocesor, je izbira <tt>-f</tt> prvo, kar morate vključiti v
ukazno vrstico za klic programa <tt>dvips(1)</tt>. Ta oblika se zdi
tudi lažja za uporabo kot skripti ukaznih lupin.

Če lahko z ukazom <tt>lpr(1)</tt> tiskate PostScript neposredno na vaš
tiskalnik, preprosto napišite
<tscreen><verb>
&dollar; dvips -r grfguide.dvi
</verb></tscreen>

Izbira <tt>-r</tt> pove dvipsu, da naj tiska strani v obratnem vrstnem
redu, tako da se lepo zložijo, ko pridejo iz tiskalnika. Uporabite jo,
ali pa tudi ne, odvisno od vaše izhodne naprave.

Glede na to, ali imate še vedno znake, ki jih je <tt>dvilj2(1)</tt>
generiral pri prejšnjem dokumentu, bosta morda morala
<tt>dvips(1)</tt> in metafont narediti nove znake, ki jih potrebuje
<tt>grfguide.dvi</tt>.  Slej ko prej bo <tt>dvips(1)</tt> izvrgel več
strani, prevedenih v PostScript, in imeli boste postscriptni izhod,
pripravljen na izpis na katerikoli izhodni napravi, ki jo imate.

Če ste srečni (in bogati), že imate postscriptni tiskalnik in lahko
kar natisnete datoteko <tt>grfguide.ps</tt> s tiskalniškim ukazom
<tt>lpr(1)</tt>.  Če vaše tiskalniško programje iz nekega vzroka ne
deluje s postscriptnimi datotekami, lahko v skrajni sili izpišete
datoteko na postscriptni tiskalnik <tt>/dev/lp0</tt> tudi takole:
<tscreen><verb>
&dollar; cat grfguide.ps &gt;/dev/lp0
</verb></tscreen>
To sicer ni priporočeno za vsakodnevno uporabo.

Denimo, kar je bolj običajno, da nimate postscriptnega tiskalnika.  Če
želite ročno pognati Ghostscript, je to standardna procedura.  Najprej
poglejte, katere ukaze vam ponuja Ghostscript: 
<tscreen><verb>
&dollar; gs -help | less
</verb></tscreen>

Videli boste na kupe podprtih izhodnih naprav in drugih ukazov.
Izberite izhodno napravo, ki najbolj ustreza vašemu tiskalniku. Na
računalniku Chanel3 uporabljam gonilnik <tt>cdjmono</tt>, ker
izdelujem predvsem črno-bela besedila. Ta izbira postavi barvni
tiskalnik Deskjet v monokromatski (črnobel) način.

Sam bi torej uporabil takšno ukazno vrstico:
<tscreen><verb>
&dollar; gs -dNOPAUSE -sDEVICE=cdjmono -sOutputFile=/tmp/gs.out grfguide.ps -c quit
</verb></tscreen>

Ta ukaz naredi izhod, združljiv s tiskalniki HP, v imeniku
<tt>/tmp</tt>.  Uporaba imenika kot je <tt>/tmp </tt>je dobra zamisel,
saj zna sicer <tt>gs(1)</tt> sitnariti zaradi pravic dostopa, in ne
morete (in tudi ne smete) vedno računati, da boste prijavljeni kot
<tt>root</tt>. Zdaj lahko natisnete datoteko:
<tscreen><verb>
&dollar; lpr /tmp/gs.out
</verb></tscreen>

Seveda gre lahko vse to v skripte ukaznih lupin.  Na mojem sistemu
imam dva preprosta skripta imenovana <tt>pv</tt> in <tt>pr</tt>, ki
preprosto izpišeta postscriptno datoteko na zaslon ali na tiskalnik.
Zaslonski predogled je mogoč tudi brez grafičnega sistema X, a je
daleč od popolnosti.  Zato se vam vsekakor izplača namestiti XFree86
ali vsaj TinyX (kar sem storil sam) za predogledovanje izhoda na
zaslonu.

Zaporedje ukazov v klicni vrstici programa <tt>gs(1)</tt> je pomembno,
saj nekatere izbire ukažejo Ghostscriptu naj poišče delčke
postscriptne kode v svoji knjižnici.

Pomembno si je zapomniti, da <tt>grfguide.dvi</tt> vsebuje zahteve
tako za rastrske pisave družine Computer Modern, kot tudi za
raztegljive pisave Type 1.  Če lahko mešate rastrske in vektorske
pisave v svojih dokumentih, ste na dobri poti, da postanete TeXpert.
  
<sect>Uporaba postscriptnih znakov<label id="postscript-fonts">
<p>
Včasih so bili znaki javno dostopne vektorske pisave Type 1 veliko
manj kakovostni od rastrskih družine Computer Modern.  V zadnjih nekaj
letih se je položaj izboljšal, a ocenjevanje znakov prepuščamo vam.
Morda se vam zdi posest več različnih pisav nepotrebno podvajanje in
izguba diskovnega prostora.  In znaki družine Computer Modern se vam
lahko zdijo, no, malo preveč formalni za vsakodnevno uporabo.  Včasih
me to spominja na hranjenje psa z dobro kitajsko hrano.  Vsaj ni vam
treba več zapravljati premoženja za profesionalne kvalitetne pisave
(hm, malce dvomim o tem, opomba prevajalca).

Ena od glavnih izboljšav LaTeXa 2e pred njegovimi predniki je bila
vključitev nove sheme za izbiro pisav (New Font Selection Scheme, zdaj
se imenuje PSNFSS). Včasih so morali pisci v TeXu določati znake z
ukazi kot
<tscreen><verb>
\font=bodyroman = cmr10 scaled \magstep 1
</verb></tscreen>
ki sicer zagotavljajo natančnost, a potrebujejo veščine znakovnega
oblikovalca in matematika, da jih lahko dobro uporabite.  Niso tudi
zelo prenosljivi.  Če nek drug sistem ni imel pisave <tt>cmr10</tt>
(to je TeXova oznaka za družino Computer Modern Roman, 10 pik, s
srednje krepkimi črkami), je moral kdo prekodirati cel dokument z
novimi pisavami.  PSNFSS pa vam omogoča določitev pisave z navedbo
družine (Computer Modern, URW Nimbus, Helvetica, Utopia, in tako
naprej), krepkosti (lahka, srednja, krepka), orientacije (pokončna ali
ležeča), obraza (Roman, Italic), in osnovne velikosti v pikah. (Glejte
razdelek <ref id="characters" name=",,Znaki in znakovni stili``"> za
opis ukazov za določitev različnih oblik.) Veliko pisav tvori družino.
Na primer tip Roman je lahko pakiran s pisavo brez serifov, kot
Helvetica, in pisavo z enako presledki, kot Courier.  Kot pisec
LaTeXovih dokumentov lahko določite celo družino z enim samim ukazom.

Kot smo že povedali, obstaja veliko zelo kvalitetnih pisav, ki so v
javni lasti.  Ena od njih je Adobe Utopia.  Druga je Bitstream
Charter.  Obe sta komercialni pisavi, ki sta bili prijazno prispevani
v javno last.

Ti dve sta moji najljubši.  Če pogledate na mesta CTAN, boste našli
arhivirani ti dve in druge pisave.  Obstaja dovolj pisav, da boste
lahko oblikovali svoje spise tako, kot jih želite, in to ne samo v
angleščini.  TeX je bil prvotno načrtovan za matematično stavljenje,
zato obstaja cela paleta matematičnih znakov, kot tudi ciriličnih,
grških, kanskih, in drugih abeced, ki jih je preveč, da bi jih vse
omenjali.

Pomembno je poiskati za datoteke s podaljškom <tt>.pfa</tt> ali
<tt>.pfb</tt>.  Ta podaljšek nam pove, da so to same raztegljive
pisave, ne le datoteke s podatki o dimenzijah (metrics files).  Pisave
Type 1 uporabljajo metrične datoteke <tt>.pfm</tt>, za razliko od
datotek <tt>.tfm</tt>, ki jih uporabljajo rastrske pisave.  Dve
pisavi, ki sem ju omenil zgoraj, sta vključeni v distribucijo teTeXa,
dostopni pa sta tudi posebej.

Kar sem napisal zgoraj, o preprostosti izbire znakov pod PSNFSS, je v
tem primeru res. Če uporabimo v našem spisu znake družine Charter
namesto rastrskih Computer Modern, je potrebno le vključiti stavek
za LaTeX
<tscreen><verb>
\renewcommand{\familydefault}{bch}
</verb></tscreen>
v začetne deklaracije, kjer je ,,<tt>bch</tt>`` splošna oznaka družine
Bitstream Charter.  Znaki družine Charter ležijo v imeniku
<tscreen><verb>
/usr/lib/teTeX/texmf/fonts/type1/bitstrea/charter
</verb></tscreen>
Tam boste našli datoteke <tt>.pfb</tt> za pisave Charter:
<tt>bchb8a.pfb</tt> za Charter Bold, <tt>bchr8a.pfb</tt> za Charter
Roman, <tt>bchbi8a.pfb</tt> za Charter Bold Italic.  Del
,,<tt>8a</tt>`` v imenu fonta nakazuje kodiranje znakov.  Na tej točki
se vam še ni treba utrujati s tem, saj se kodiranja 8-bitnih znakov z
numeričnimi vrednostmi nad 128 precej razlikujejo.  Predvsem
definirajo akcente in neangleške znake. Znaki Type 1 bodo v splošnem
delovali v redu z zahodnimi abecedami, saj zadoščajo standardom ISO
8859.

Stavljenje dokumenta, ki ima izbrane znake Charter ukažete z ukazom
<tscreen><verb>
&dollar; pslatex document.tex
</verb></tscreen>

<tt>pslatex</tt> je različica standardnega ukaza <tt>latex(1)</tt> za
teTeX, ki definira imenike v katerih so pisave Type 1, kot tudi nekaj
dodatne kode za LaTeX.  Po prevajanju boste imeli datoteko
<tt>.dvi</tt>, ki vključuje zahteve po pisavah Charter.  Datoteko
lahko po želji natisnete s programoma <tt>dvips(1)</tt> in
<tt>gs(1)</tt>.

Namestitev pisav Type 1 ni težka, če le upoštevate nekaj osnovnih
korakov.  Pisave odpakirajte v podimenik imenika
<tt>/usr/lib/teTeX/texmf/fonts/type1</tt>, kjer imate druge pisave
Type 1, in potem poženite <tt>texhash</tt>, da obvestite teTeX o
spremembah.  Potem morate dodati opise pisav v datoteko
<tt>psfonts.map</tt>, da jih lahko <tt>dvips(1)</tt> najde.  Oblika
datoteke <tt>psfonts.map</tt> je opisan na različnih mestih v zgoraj
omenjenih virih. Ne pozabite spet pognati programa <tt>texhash</tt>.

Vsekakor je velika prednost, če uporabljate poleg teTeXa še grafični
sistem X Window -- XFree86 v Linuxu -- saj dovoljuje boljši predogled
dokumentov.  Ni pa potreben, a v splošnem bo takšna možnost pripomogla
k vašemu delu, saj se bo izboljšala kakovost izhoda. Na slabših
računalnikih boste morda raje delali v tekstovnem načinu, saj je to
hitreje.

Vsekakor, ali lahko preprosto vidite svoje spise na zaslonu, ali ne,
prosim, reciklirajte svoj papir in uporabljajte obe strani vsakega
lista. Če je mogoče, kupite za tiskanje recikliran fotokopirni
papir. Saj ne želite, da bi vaš delovni prostor izgledal kot
podružnica papirnice.

Pomnite: Rešite drevo ... odžagajte raje urednika.

Robert Kiesling - avtor
&lt;<tt><htmlurl url="mailto:kiesling@terracom.net" name="kiesling@terracom.net">
</tt>&gt;

Roman Maurer - prevajalec
&lt;<tt><htmlurl url="mailto:roman.maurer@amis.net" name="roman.maurer@amis.net">
</tt>&gt;


<sect>Dodatek: Seznam arhivov CTAN<label id="appendix-a">
<p>
To je vsebina datoteke <tt>CTAN.sites</tt>, ki je na voljo v najvišjem
imeniku vsakega arhiva CTAN ali zrcalnega mesta.

Da bi zmanjšali obremenitev omrežja, vam priporočamo, da uporabite
arhiv mreže <em>Comprehensive TeX Archive Network</em> (CTAN), ki vam
je geografsko najbližji.  Morda boste raje želeli kupiti CD-ROM z
vsebino arhiva CTAN (za podrobnosti glejte <tt>help/CTAN.cdrom</tt>).

Znana zrcala, na katerih počiva arhiv CTAN (urejena po abecedi):
<tscreen><verb>
cis.utovrm.it (Italija)                 /TeX 
ctan.unsw.edu.au (NSW, Avstralija)      /tex-archive 
dongpo.math.ncu.edu.tw (Tajvan)         /tex-archive 
ftp.belnet.be (Belgija)                 /packages/TeX 
ftp.ccu.edu.tw (Tajvan)                 /pub/tex 
ftp.cdrom.com (Zahodna obala ZDA)       /pub/tex/ctan 
ftp.comp.hkbu.edu.hk (Hong Kong)        /pub/TeX/CTAN 
ftp.cs.rmit.edu.au (Avstralija)         /tex-archive 
ftp.cs.ruu.nl (Nizozemska)              /pub/tex-archive 
ftp.cstug.cz (Češka)                    /pub/tex/CTAN 
ftp.duke.edu (Severna Carolina, ZDA)    /tex-archive 
ftp.funet.fi (Finska)                   /pub/TeX/CTAN 
ftp.gwdg.de (Nemčija)                   /pub/dante 
ftp.jussieu.fr (Francija)               /pub4/TeX/CTAN 
ftp.kreonet.re.kr (Koreja)              /pub/CTAN 
ftp.loria.fr (Francija)                 /pub/unix/tex/ctan 
ftp.mpi-sb.mpg.de (Nemčija)             /pub/tex/mirror/ftp.dante.de 
ftp.nada.kth.se (Švedska)               /pub/tex/ctan-mirror 
ftp.oleane.net (Francija)               /pub/mirrors/CTAN/ 
ftp.rediris.es (Španija)                /mirror/tex-archive 
ftp.rge.com (New York, ZDA)             /pub/tex 
ftp.riken.go.jp (Japonska)              /pub/tex-archive 
ftp.tu-chemnitz.de (Nemčija)            /pub/tex 
ftp.u-aizu.ac.jp (Japonska)             /pub/tex/CTAN 
ftp.uni-augsburg.de (Nemčija)           /tex-archive 
ftp.uni-bielefeld.de (Nemčija)          /pub/tex 
ftp.unina.it (Italija)                  /pub/TeX 
ftp.uni-stuttgart.de (Nemčija)          /tex-archive (/pub/tex) 
ftp.univie.ac.at (Avstrija)             /packages/tex 
ftp.ut.ee (Estonija)                    /tex-archive 
ftpserver.nus.sg (Singapur)             /pub/zi/TeX 
src.doc.ic.ac.uk (Anglija)              /packages/tex/uk-tex 
sunsite.auc.dk (Danska)                 /pub/tex/ctan 
sunsite.cnlab-switch.ch (Švica)         /mirror/tex 
sunsite.icm.edu.pl (Poljska)            /pub/CTAN 
sunsite.unc.edu (Severna Carolina, ZDA) /pub/packages/TeX
wuarchive.wustl.edu (Missouri, ZDA)     /packages/TeX 
</verb></tscreen>

Znana delna zrcala arhivov CTAN počivajo na (abecedno urejenih)
mestih:
<tscreen><verb>
ftp.adfa.oz.au (Avstralija)             /pub/tex/ctan 
ftp.fcu.edu.tw (Tajvan)                 /pub2/tex 
ftp.germany.eu.net (Nemčija)            /pub/packages/TeX 
ftp.gust.org.pl (Poljska)               /pub/TeX 
ftp.jaist.ac.jp (Japonska)              /pub/TeX/tex-archive
ftp.uu.net (Virginia, ZDA)              /pub/text-processing/TeX
nic.switch.ch (Švica)                   /mirror/tex
sunsite.dsi.unimi.it (Italija)          /pub/TeX
sunsite.snu.ac.kr (Južna Koreja)        /shortcut/CTAN
</verb></tscreen>

Prosim, pošljite dopolnitve tega seznama na &lt;<htmlurl
url="mailto:ctan@urz.uni-heidelberg.de"
name="ctan@urz.uni-heidelberg.de">&gt;.

Sodelujoča gostitelja omrežja Comprehensive TeX Archive Network sta:
<itemize>
  <item><url url="ftp://ftp.dante.de"> (Nemčija)
  <itemize>
    <item>anonimni ftp: <tt>/tex-archive</tt> (<tt>/pub/tex</tt>,
      <tt>/pub/archive</tt>)
    <item>gopher na vozlu <url url="gopher://gopher.dante.de">
    <item>e-pošta preko <htmlurl url="mailto:ftpmail@dante.de" name="ftpmail@dante.de">
    <item>svetovni splet: <url url="http://www.dante.de/">
    <item>administrator: &lt;<htmlurl url="mailto:ftpmaint@dante.de" name="ftpmaint@dante.de">&gt;
  </itemize>
  <item><url url="ftp://ftp.tex.ac.uk"> (Anglija)
  <itemize>
    <item>anonimni ftp: <tt>/tex-archive</tt> (<tt>/pub/tex</tt>,
      <tt>/pub/archive</tt>)
    <item>gopher na vozlu <url url="gopher://gopher.tex.ac.uk">
    <item>omrežno namestljivi datotečni sistem NFS na
      <tt>nfs.tex.ac.uk:/public/ctan/tex-archive</tt>
    <item>svetovni splet: <url url="http://www.tex.ac.uk/">
    <item>administrator: &lt;<htmlurl url="mailto:ctan-uk@tex.ac.uk" name="ctan-uk@tex.ac.uk">&gt;
  </itemize>
</itemize>

<sect>Dodatek: LaTeX in slovenščina<label id="slovene">
<p>
(Opomba prevajalca: Ta razdelek sem dodal samo v slovenski izdaji.  V
izvirniku ga ni.)

Spodnja datoteka vam lahko služi kot primer, kako pisati slovenska
besedila v LaTeXu.  Naše črke ,,čšž`` so podane bodisi kot znaki po
ISO Latin 2 (ISO 8859-2) ali kot <tt>"c"s"z</tt>. Ključne so dodane
vrstice, opremljene z znakom za odstotek (in komentar na desni strani
slednjega).
<tscreen><verb>
\documentclass[a4paper]{article} 
\usepackage[T1]{fontenc} &percnt; pobrišite to vrstico, če nimate pisav T1
\usepackage[slovene]{babel} &percnt; slovenski izpis naslovov in "c"s"z 
\usepackage[latin2]{inputenc} &percnt; vnos čšž po ISO Latin 2 
\begin{document} 
Rde"ce "ce"snje "ze "se jem.
Črne pa še rajši.
\end{document}
</verb></tscreen>

Nekaj virov informacij o TeXu v slovenščini najdete v podpodrazdelku
<ref id="slo-resources" name=",,Slovenski viri informacij``">, ki je
tudi vsebovan le v slovenski izdaji.  Lahko se obrnete tudi na
prevajalca na e-poštni naslov &lt;<htmlurl
url="mailto:roman.maurer@amis.net"
name="roman.maurer@amis.net">&gt;.

</article>
