<!DOCTYPE article PUBLIC "-//OASIS//DTD DocBook V4.1//EN" [
<!ENTITY howto         "http://www.linuxdoc.org/HOWTO/">
<!ENTITY mini-howto    "http://www.linuxdoc.org/HOWTO/mini/">
<!ENTITY x-version     "4.1.0">
]>

<article>

<?html-filename XFree86-HOWTO-sl.html>

<articleinfo>
<title>HOWTO za XFree86</title>

<author>
  <firstname>Eric</firstname>
  <othername>Steven</othername>
  <surname>Raymond</surname>
  <affiliation>
    <orgname><ulink url="http://www.tuxedo.org/~esr/">
    Thyrsus Enterprises</ulink></orgname> 
    <address>
    <email>esr@thyrsus.com</email>
    </address>
  </affiliation>
</author>
<pubdate role="cvs">Datum: 2001/09/09 21:57:11</pubdate>
<copyright>
  <year>2000</year>
  <holder role="mailto:esr@thyrsus.com">Eric S. Raymond</holder> 
</copyright>
<legalnotice>
  <title>Avtorske pravice</title>
  <para>Ta dokument je dovoljeno prepisovati, razširjati in/ali 
  spreminjati pod pogoji Open Publication License, različica 2.0.</para>
</legalnotice>

<revhistory>
   <revision>
      <revnumber>7.2</revnumber>
      <date>2001-09-09</date>
      <authorinitials>esr</authorinitials>
       <revremark>
	Stran projekta XFree86 je spremenila strukturo imenikov.
      </revremark>
   </revision>
   <revision>
      <revnumber>7.1</revnumber>
      <date>2001-08-09</date>
      <authorinitials>esr</authorinitials>
       <revremark>
	 Nastavljanje programa je spremenjeno in je zdaj veliko enostavnejše.
      </revremark>
   </revision>
   <revision>
      <revnumber>7.0</revnumber>
      <date>2000-08-21</date>
      <authorinitials>esr</authorinitials>
       <revremark>
	 Prva različica v DocBooku.
      </revremark>
   </revision>
</revhistory>

<abstract>
<para>Ta dokument opisuje, kako si pridobiti, namestiti in nastaviti različico 
&x-version; različice sistema X Window (X11R6) System, ki se imenuje XFree86 za 
operacijski sistem Linux. Korak za korakom vas vodi po nastavljanju
XFree86 za vaš računalnik.</para>
</abstract>

</articleinfo>

<sect1 id="predstavitev"><title>Predstavitev</title>

<para>Sistem X Window je veliko in zmogljivo (nekateri bi celo rekli
preveliko in prezapleteno) grafično okolje za sisteme UNIX. 
Izvirno kodo za sistem X Window so razvili pri MIT; od takrat je X
s pomočjo komercialnih prodajalcev postal industrijski standard za 
operacijske sisteme UNIX. Skoraj vsaka delovna postaja s sistemom UNIX na
svetu poganja eno od različic sistema X Window.</para>

<para>Prosto razširljiv prenos MIT-ovega sistema X Window, različica 11,
izvod 6 (X11R6) za sisteme 80386/80486/Pentium UNIX, je razvila skupina 
programerjev, ki jih je najprej vodil David Wexelblat, 
<email>dwex@XFree86.org</email>. Različica, znana kot XFree86, je na voljo
za System V/386, 386BSD in druge izvedbe sistema UNIX za x86, tudi za
Linux. Obsega vse potrebne binarne in podporne datoteke, knjižnice in
in orodja</para>

<para>Vse informacije o XFree86 so na voljo na spletni strani XFree86,
<ulink url="http://www.XFree86.org">http://www.XFree86.org</ulink>.</para>

<para>V tem dokumentu bomo podali opis o tem, kako korak za korakom
namestiti in nastaviti XFree86 za Linux, nekatere podrobnosti pa boste
vseeno morali ugotoviti sami z branjem dokumentacije, ki spremlja
XFree86. (O tej dokumentaciji je več napisanega spodaj.) Uporaba in
nastavljanje sistema X Window kljub temu daleč presegata okvire tega
dokumenta -- v ta namen bi si morali kupiti eno iz množice dobrih knjig
o uporabi sistema X Window.</para>


<sect2><title>Drugi viri informacij</title>

<para>Če niste še nikoli slišali za Linux, je na voljo več virov z 
osnovnimi informacijami o sistemu. Najboljši kraj za to je 
<ulink url="http://metalab.unc.edu/LDP">spletna stran Linux Documentation 
Project</ulink>. Tam najdete tudi najnovejšo različico tega 
dokumenta, na strani <ulink
url="http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/XFree86-HOWTO.html">http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/XFree86-HOWTO.html</ulink>.</para>

</sect2>
<sect2><title>Nove različice tega dokumenta</title>

<para>Nove različice dokumenta Linux XFree86 HOWTO se občasno pošilja na
<ulink url="news:comp.os.linux.help">comp.os.linux.help</ulink> in
<ulink url="news:comp.os.linux.announce">comp.os.linux.announce</ulink> in
<ulink url="news:news.answers">news.answers</ulink>.  Prenesejo jih tudi
na različne strani WWW in FTP sites, tudi na domačo stran LDP.</para>

<para>V spletu si lahko najnovejšo različico vedno ogledate prek URL
<ulink url="&howto;/XFree86-HOWTO.html">&howto;/XFree86-HOWTO.html</ulink>.</para>

<para>Ta dokument je v izvirni obliki v temnih zakotjih brezna časa napisal 
Matt Welsh.  Hvala, Matt!</para>

<para>Po slovenskem  prevodu lahko brkljate na spletnem naslovu 
<ulink url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/XFree86-HOWTO-sl/">
http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/XFree86-HOWTO-sl/</ulink>, oblike TXT,
PDF, postscript, DVI, HTML in SGML pa najdete v podimenikih 
<ulink url="ftp://ftp.lugos.si/doc/HOWTO-sl/">ftp://ftp.lugos.si/doc/HOWTO-sl/</ulink>; 
iščite XFree86-HOWTO-sl*.</para>
</sect2>
<sect2><title>Povratne informacije in popravki</title>

<para>Če imate o tem dokumentu kakršnakoli vprašanja ali komentarje,
pošljite pošto Ericu S. Raymondu na <email>esr@thyrsus.com</email>. 
Dobrodošli so vsakršni predlogi in popravki. Če v dokumentu najdete 
napako, me o njej obvestite, da jo bom v naslednji različici popravil.
Hvala.</para>

<para><emphasis>Ne</emphasis> pošiljajte mi vprašanj o tem, kako usposobiti
vašo grafično kartico in monitor, da bosta delovala v X. Ta HOWTO je mišljen kot hiter, 
neboleč vodič za <emphasis>navadno</emphasis> namestitev z uporabo
novega interaktivnega nastavljalnika. Če naletite na težave, pobrskajte po
<ulink
url="&howto;/XFree86-Video-Timings-HOWTO.html">XFree86
Video Timings HOWTO</ulink>.  (To je posodobljena različica datoteke 
`Videomodes.doc' projekta XFree86 v formatu HTML.)  Ta dokument vam 
bo povedal vse, kar vem o reševanju težav z nastavljanjem. Če vam ne
more pomagati ta dokument, vam ne morem niti jaz.</para>
<para> Pripombe na prevod pošljite prevajalcu na naslov 
<email>Gregor.Fajdiga@telemach.net</email></para>
</sect2>
</sect1>
<sect1 id="zahteve"><title>Strojne zahteve</title>

<para>Najnovejši seznam podprtih kartic in vrst naborov čipov 
najdete na <ulink url="http://www.xfree86.org/&x-version;/Status.html">, 
strani stanja za različico &x-version;</ulink>.</para>

<para>Dokumentacija, ki ste jo dobili z grafično kartico, bi morala 
navajati tudi, kateri nabor čipov kartica uporablja. Če kupujete novo 
grafično kartico ali nov računalnik, prodajalca prosite, naj se pozanima
o izdelovalcu, modelu in naboru čipov grafične kartice. Zaradi tega bo
prodajalec v vašem imenu morda moral poklicati tehnično podporo; na 
splošno se prodajalci glede tega ne pritožujejo. Veliko prodajalcev
strojne opreme bo izjavilo, da je kartica ``standardna kartica SVGA'', 
ki ``bi morala'' delovati v vašem računalniku. Prodajalcu pojasnite,
da vaša programska oprema (omenite Linux in XFree86!) ne podpira vseh
grafičnih naborov čipov in da potrebujete podrobne podatke.</para>

<para>Nabor čipov grafične kartice lahko ugotovite tudi tako, da
poženete program <command>SuperProbe</command>, ki je del 
paketa XFree86. Ta program je podrobneje obdelan spodaj.</para>

<para>Podprte grafične kartice bodo delovale z  vsemi vrstami vodil,
tudi ISA, VLB in PCI.</para>

<para>Ena od težav, s katerimi se spopadajo razvijalci XFree86, je, da 
nekateri izdelovalci grafičnih kartic uporabljajo nestandardne
mehanizme za zaznavanje frekvence ure, ki kartico poganja. 
Nekateri izdelovalci bodisi ne objavijo specifikacij, ki opisujejo
programiranje kartice, ali pa od razvijalcev zahtevajo, da morajo 
podpisati pogodbo o neizdajanju informacij, da si le-te lahko 
pridobijo. S tem svobodo razširjanja programske opreme XFree86
očitno omejijo, s tem pa se razvojna skupina XFree86 ne strinja. 
Zaradi tega so razvijalci vrsto let imeli težave z določenimi
karticami, ki jih je izdelovalo podjetje Diamond, od različice XFree86 3.1 
naprej pa je Diamond začel sodelovati z razvojno skupino, da bi
za te kratice objavili proste gonilnike.</para>

<para>Priporočeni računalnik za XFree86 v Linuxu je 486 ali novejši z 
vsaj 8 megabajti delovnega pomnilnika in grafično kartico z naborom čipov,
ki je naveden na strani, omenjeni zgoraj. Za optimalno delovanje priporočamo
uporabo pospeševalnika, kot je kartica z naborom čipov S3. Preden se 
spustite v nakup drage strojne opreme, se ob pomoči dokumentacije paketa
XFree86 prepričajte, ali je določena kartica podprta.</para> 

<para>Kot opomba: osebni računalnik z Linuxom Matta Welsha (izvirnega
avtorja tega dokumenta) je bil 486DX-66 z 20 megabajti delovnega 
pomnilnika, z grafično kartico z naborom čipov S3-864 na vodilu VLB in
2 megabajtoma DRAM. Meritve za X je izvajal tako na tem računalniku 
kot na delovnih postajah Sun Sparc IPX. Sistem Linux je bil približno
sedemkrat hitrejši od Sparc IPX (za radovedne, XFree86 3.1 v Linuxu
s to grafično kartico teče s približno 171.000 meritvenimi točkami, 
Sparc IPX pa s 24.000). Na splošno XFree86 v sistemu z Linuxom s
pospešeno kartico SVGA deluje veliko bolje kakor v komercialnih delovnih
postajah s sistemom UNIX (ki navadno uporabljajo enostavnejše grafične 
predpomnilnike).</para>

<para>Vaš računalnik bo potreboval najmanj 4 megabajte delovnega 
pomnilnika in 16 megabajtov navideznega pomnilnika (na primer 8
megabajtov fizičnega in 8 megabajtov izmenjalnega pomnilnika). 
Zapomnite si, čim več fizičnega pomnilnika imate, tem manj bo sistem uporabljal
izmenjalni prostor na disku, če bo zmanjkovalo pomnilnika. Ker je uporaba
izmenjalnega prostora dokaj počasna (v primerjavi s pomnilnikom so diski
zelo počasni), je za udobno rabo XFree86 treba imeti vsaj 8 
megabajtov delovnega (fizičnega) pomnilnika. Še bolje 16. Sistem s 
4 megabajti pomnilnika bo tekel <emphasis>veliko</emphasis> (do desetkrat)
počasneje kakor tak z 8 megabajti pomnilnika ali več.</para>

</sect1>
<sect1 id="namestitev"><title>Namestitev XFree86</title>

<para>Zelo mogoče je, da ste XFree86 dobili kot del distribucije Linuxa.
Potem programske opreme ni treba ločeno prenašati. Dobite
lahko tudi binarne pakete RPM za vaš računalnik. Takrat lahko 
te pakete namestite z uporabo ukaza rpm (1). V obeh primerih
lahko preostali del tega poglavja izpustite.</para>

<para>Binarno distribucijo XFree86 najdete v več strežnikih FTP.
V strežniku XFree86 so <ulink
url="ftp://ftp.xfree86.org/pub/XFree86/&x-version;/binaries/">tu</ulink>.
Glede na vrsto procesorja (axp=alpha, ix86=Intel 80x86) in različico
gnujevske knjižnice C boste izbrali med imeniki Linux-axp-glibc21, 
Linux-ix86-glibc20 ali Linux-ix86-glibc21.</para>

<para>Preden storite karkoli drugega, prenesite in poženite
lupinski skript `Xinstall.sh'. Njegov izpis vam bo povedal, kaj še potrebujete,
preden lahko nadaljujete nameščanje. Celotna navodila za nameščanje 
binarne distribucije XFree86 so na <ulink
url="http://www.xfree86.org/&x-version;/Install2.html">http://www.xfree86.org/&x-version;/Install2.html</ulink>.</para>

<para>V imeniku z binarno distribucijo so opombe za trenutno
različico v datoteki <filename>RELNOTES</filename>. Za podrobnosti o
namestitvi si preberite tudi to.</para>

<para>Za namestitev XFree86 morate le prenesti
zgornje datoteke, ustvariti imenik <filename>/usr/X11R6</filename> (kot
<filename>root</filename>) in datoteke iz imenika <filename>/usr/X11R6</filename>
razširiti z ukazom:</para>

<screen>
gzip -dc Xbin.tgz | tar xfB -
</screen>

<para>Zapomnite si, da so te datoteke tar zapakirane glede na imenik
<filename>/usr/X11R6</filename>, zato je pomembno, da jih razširite tam.</para>

<para>Preverite, ali je imenik <filename>/usr/X11R6/bin</filename> v 
vaši poti. To storite tako, da (glede na to, katero lupino uporabljate
vi in  vaši uporabniki) spremenite datoteko <filename>/etc/profile</filename>
ali <filename>/etc/csh.login</filename>. Po drugi strani lahko imenik preprosto
dodate tudi svoji osebni poti, tako da glede na lupino, ki jo uporabljate,
spremenite vsebino datoteke <filename>.bashrc</filename> ali 
<filename>.cshrc</filename>.</para>

<para>Preveriti morate tudi, ali ukaz <command>ld.so</command> (dinamični 
povezovalnik) lahko najde imenik <filename>/usr/X11R6/lib</filename>. Da bi to
storili, v datoteko <filename>/etc/ld.so.conf</filename> dodajte tole vrstico:
</para>

<screen>
/usr/X11R6/lib
</screen>

<para>in kot <filename>root</filename> poženite ukaz
<filename>/sbin/ldconfig</filename>.</para>

</sect1>
<sect1 id="nastavljanje"><title>Nastavljanje XFree86</title>

<sect2><title>Navadna nastavitev</title>

<para>Nastavljanje XFree86, da bi lahko pravilno uporabljali miško, 
tipkovnico, zaslon in grafično kartico, je bilo včasih nekakšna črna magija, 
ki je zahtevala obširno ročno urejanje zapletene datoteke z
nastavitvami. Zdaj ni več tako; novejše različice so ta postopek krepko
 poenostavile. Postopek je zelo poenostavljen že s tem, da zdaj niso več
potrebni strežniki za vsako kartico posebej, temveč le en skupni strežnik,
ki nalaga module.</para>

<para>Če ste med namestitvijo distribucije Linuxa omogočili X, vas
bo namestitveni skript distribucije vprašal nekaj vprašanj, ki jih
potrebuje za nastavitev X. V nasprotnem primeru paket nastavite
tako, da poženete ukaz <command>XFree86 -configure</command>.</para>

<para>Obe metodi sta odvisni od dejstva, da se te dni vsa nova strojna
oprema za osebne računalnike prodaja z zasloni, ki lahko X sami povedo,
kakšne so njihove zmogljivosti. Če X poženete v tem načinu, bo 
nastavitve zaznal sam, poleg tega bo vašo strojno opremo povprašal
še o navzočnosti miške in tipkovnice. Nato bo vse te podatke zapisal
v nastavitveno datoteko, ki jo bo uporabljal ob naslednjih zagonih.</para>

<para>Ena od stvari, ki si jih je dobro zapomniti, je ta, da bo ukaz 
<command>XF86Setup</command>, če kot večina
ljudi uporabljate sodoben računalnik, vašo tipkovnico imenoval 
`Generic 102-key PC (intl)', zato ne izbirajte
privzete tipkovnice `Generic 101-key PC'. Če boste izbrali privzeto 
tipkovnico s 101 tipko, bo morda skrajno desna skupina tipk (številčnica 
in prijatelji) nehala delovati.</para>
</sect2>
<sect2><title>Slovenske črke</title>

<para>Seveda želite v X videti in vpisovati vse črke slovenske abecede. 
Kako to storite, je opisano v spisu Slovenian-HOWTO Primoža
Peterlina na <ulink url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Slovenian-HOWTO/">
http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Slovenian-HOWTO/</ulink>.</para>
</sect2>
</sect1>
<sect1 id="zagon"><title>Zagon XFree86</title>

<para>Zdaj, ko je datoteka <filename>XF86Config</filename> izdelana, ste
pripravljeni zagnati strežnik X in ga popeljati naokoli. Najprej 
preverite, ali je imenik <filename>/usr/X11R6/bin</filename> v 
vaši poti (spremenljivki $PATH).</para>

<para>Ukaz za zagon XFree86 je</para>

<screen>
startx
</screen>

<para>To je osrednji program za ukaz <command>xinit</command> (če 
ste <command>xinit</command> navajeni uporabljati v drugih sistemih 
UNIX).</para>

<para>Ta ukaz bo zagnal strežnik X in pognal ukaze, ki jih najde v
datoteki <filename>.xinitrc</filename> v vašem domačem imeniku. Datoteka
<filename>.xinitrc</filename> je le lupinski skript z odjemalci
X, ki se zaženejo ob zagonu strežnika X. Če te datoteke ni, bo
program namesto nje uporabil sistemsko privzeto datoteko
<filename>/usr/X11R6/lib/X11/xinit/xinitrc</filename>.</para>

<para>Standardna datoteka <filename>.xinitrc</filename> je videti takole:</para>

<screen>
#!/bin/sh

xterm -fn 7x13bold -geometry 80x32+10+50 &
xterm -fn 9x15bold -geometry 80x34+30-10 &
oclock -geometry 70x70-7+7 &
xsetroot -solid midnightblue &

exec fvwm2 
</screen>

<para>Ta skript bo zagnal dva odjemalca, <command>xterm</command>,
<command>oclock</command>, in barvo ozadja korenskega okna nastavil
na <command>midnightblue (polnočno modro)</command>. Nato bo zagnal 
upravljalnik oken <command>fvwm2</command>. Ukaz <command>fvwm2</command>
se zažene z lupinskim ukazom <command>exec</command>; to povzroči, da
se proces <command>xinit</command> nadomesti s procesom <command>fvwm2</command>.
Ko se proces <command>fvwm2</command> konča, se bo končal tudi strežnik X.
To, da se program <command>fvwm2</command> neha izvajati, lahko dosežete z uporabo
korenskih menujev: na ozadju namizja spustite gumb miške -- prikazal se bo 
priročni menu, ki vam bo omogočil izbor ukaza <command>Exit Fvwm2 (Izhod 
iz Fvwm2)</command>.</para>

<para>Preverite, ali se zadnji ukaz v datoteki <filename>.xinitrc</filename>
začne z <command>exec</command> in da ga niste postavili v ozadje (brez znaka & na 
koncu vrstice). V nasprotnem primeru se bo strežnik X zaprl, brž ko bo zagnal
odjemalce v datoteki <filename>.xinitrc</filename>.</para>

<para>Strežnik X lahko končate tudi tako, da pritisnete kombinacijo tipk
<keysym>ctrl-alt-backspace</keysym>. To bo neposredno ubilo strežnik X in
zaprlo okenski sistem.</para>

<para>Zgoraj napisano je zelo, zelo enostavna nastavitev namizja. Z nekaj
dela na datoteki <filename>.xinitrc</filename> vam je na voljo veliko izjemnih
programov in nastavitev.</para>

<para>Če ste v okolju  X Window System novinec, vam toplo priporočam nakup
knjige, kot je na primer  <emphasis>The Joy of X: An Overview of the X
Window System</emphasis>, ki jo je napisal Niall Mansfield 
(Addison-Wesley 1993, ISBN 0201-565129). Uporaba in nastavljanje X je vse
preveč zapleteno, da bi lahko vse obdelali tu. Oglejte si strani man za 
<command>xterm</command>, <command>oclock</command> in <command>fvwm2</command>
o podrobnostih v zvezi s tem, kako začeti.</para>

</sect1>
<sect1 id="prevodi"><title>Prevodi</title>

<itemizedlist>
<listitem><para><ulink 
	url="http://www.pluto.linux.it/ildp/HOWTO/XFree86-HOWTO.html">
	Italijanski</ulink></para></listitem>
<listitem><para><ulink 
	url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/XFree86-HOWTO-sl/">
	Slovenski</ulink></para></listitem>
<listitem><para><ulink 
	url="http://meta.mioc.hr/XFree86-KAKO.html">
	Hrvaški</ulink></para></listitem>
<listitem><para><ulink
	url="http://www.nl.linux.org/doc/HOWTO/">
	Nizozemski</ulink></para></listitem>
<listitem><para><ulink
	url="http://www.ppk.ini.hu/texts/XFree86-HOGYAN/XFree86-HOGYAN.html">
	Madžarski</ulink></para></listitem>
</itemizedlist>

</sect1>
</article>

<!--
The following sets edit modes for GNU EMACS
Local Variables:
fill-column:75
compile-command: "mail -s \"HOWTO update\" submit@linuxdoc.org <XFree86-HOWTO.sgml"
End:
End:
-- >
